STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012215
ZTLR člen 24, 25, 26. ZOR člen 210, 210/4. SZ člen 116.
pridobitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – neupravičena pridobitev – uničenje stvari
Ker sta tožnika zatrjevala le obstoj dogovora o vlaganjih v nepremičnino tožencev, tak dogovor pa sam po sebi ne pripelje do spremembe solastninskega deleža v korist vlagatelja, se sodišču ni bilo treba posebej izreči o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev solastninske pravice, pridobljene na podlagi dogovora o skupni gradnji.
Ker tožnika nista zatrjevala, da je bila z vlaganji spremenjena identiteta zgradbe, je pravilen sklep sodišč, da tožnika nista podala trditev, potrebnih za utemeljenost zahtevka na podlagi določb ZTLR o gradnji na tujem svetu.
Ker je bilo za ugotavljanje obsega dosežene koristi odločilno stanje na dan zadnje glavne obravnave, tedaj pa zatrjevane koristi ni bilo več, je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek za povrnitev denarne vrednosti vlaganj.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskimi zahtevki
Revidenta bi v obravnavanem primeru morala navesti in izkazati, katere konkretne posledice so zanju nastale zaradi zavrnitve tožbe v postopku ugotovitve državljanstva, ne pa v denacionalizacijskem postopku.
Ugotovitev izpodbijanih sodb, da vlaganja pravdnih strank v skupni podvig niso predstavljala premoženja skupnega podviga, marveč strošek za njegovo izvedbo, je dejanska ugotovitev, ki je v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati, morebitnih procesnih kršitev v zvezi z ugotovitvijo tega dejstva pa revident ne uveljavlja.
odpravljeno gradbeno dovoljenje in zavrnjen zahtevek za legalizacijo - začasna odredba – izvršljivost upravnega akta – težko popravljiva škoda
Če se akt prisilno ne izvršuje (ne v upravnem in ne v sodnem postopku), ni mogoča začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1; težko popravljiva škoda kot zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora biti v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki naj bi se začasno urejalo.
Ker je imel tožnik ob poškodbi v prometni nesreči kot voznik v krvi 1,79 g/kg alkohola, so na podlagi Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ki so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju, izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgodo.
ZDDV člen 19, 34, 34/1, 40, 40/6, 54. Pravilnik o izvajanju ZDDV člen 97, 98, 99, 100. ZS člen 113a. PES člen 234.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – obvezne sestavine računa – datum odpošiljanja blaga – davčni zavezanec s sedežem v tujini – tuja sodna praksa – predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti – Šesta direktiva o DDV
Po presoji Vrhovnega sodišča določbe drugega odstavka 19. člena ZDDV, ki določa, da se šteje, da je blago dobavljeno oziroma da so storitve opravljene takrat, ko je izdan račun, ni mogoče razlagati na način, da je datum odpošiljanja blaga, kot je naveden v določbi 34. člena ZDDV, nebistvena sestavina računa in da v primeru, ko datum odpošiljanja blaga v računu ni naveden, šteje za ta datum datum izdaje računa oziroma da ta določba davčnega zavezanca, ki uveljavlja odbitek vstopnega DDV po 40. členu ZDDV, oprošča obveznosti predložitve računa z vsemi obveznimi sestavinami.
Pravica do odbitka vstopnega DDV, ki dvojno obdavčenje preprečuje, je vezana na določene z zakonom predpisane formalne pogoje. Določitev obveznih sestavin računa kot formalnega pogoja za uveljavljanje pravice do odbitka sama po sebi še ne pomeni, da sta kršena načelo nevtralnosti DDV in prepoved dvojne obdavčitve, saj tudi Šesta direktiva Sveta št. 77/388/EGS državam članicam izrecno nalaga, da določijo merila za odločanje, ali se dokument prizna kot račun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012596
ZPP člen 128, 128/5, 180, 196, 273, 377, 384. SPZ člen 72.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - enotno sosporništvo - skupna lastnina - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - delitev skupne nepremičnine - velikost deležev na nepremičnini
Krog subjektov, ki v določenem primeru predstavljajo nujne sospornike, ne more biti odvisen od volje strank, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
V konkretnem primeru med udeleženci nepravdnega postopka za delitve skupne nepremičnine obstoji spor o velikosti njihovih deležev – nedeljivost skupne lastnine ne dopušča reševanja takšnega spora brez sodelovanja vseh udeležencev tega materialnopravnega razmerja.
Ne gre za vprašanje, pomembno za zagotovitev pravne varnosti, saj je v sodni praksi rešeno vprašanje, da nepopolna trditvena podlaga onemogoča ugoditev odškodninskemu zahtevku. Primarno je razpravno načelo, le podrejeno pa načelo materialne resnice.
Ker revidentka v času inšpekcijskega pregleda in izdaje odločbe gradbenega inšpektorja za sporni objekt ni imela gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 152. člena ZGO-1.
Postopek pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo je povsem ločen od postopka, ki ga vodi gradbeni inšpektor. Zato morebitna legalizacija spornega objekta lahko vpliva na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma na ustavitev inšpekcijskega postopka, ne more pa vplivati na drugačno odločitev glede zakonitosti inšpekcijske odločbe v času njene izdaje.
Sodna taksa se šteje za plačano, ko sodišče prejme na prehodni račun nakazilo. Če nakazilo ni prejeto v 15-dnevnem roku, velja domneva, da je vlagatelj revizijo umaknil.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012158
ZOR člen 66. ZPP člen 196. ZD člen 132, 145.
prodaja – slamnati mož – navidezni kupec – navidezna pogodba – tožba na ugotovitev obsega zapuščine – pravni interes – enotni sospornik
Ugotovitveni zahtevek dediča, po koncu zapuščinskega postopka, glede obsega zapuščine, naperjen proti tretji osebi, ki ni dedič, je po naravi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice. Zato ima prva tožnica pravni interes za takšen ugotovitveni zahtevek (glede obsega zapuščine) tudi po končanem zapuščinskem postopku.
Tožnikova vloga res niti po obliki niti po vsebini ne izpolnjuje standardov, ki so običajni, kadar tožbo vlaga odvetnik. Vendar pa iz vsebine vloge vendarle izhajajo podatki (na katere opozarja tudi pritožba), ki po presoji pritožbenega sodišča dopuščajo zaključek, da je zadevo (bilo) mogoče obravnavati.
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnik v tem primeru predlagal odložitev izvršitve v zvezi z aktom, ki se ne izvršuje in zato tudi ni mogoče odložiti njegove izvršitve. To pa pomeni, da tudi če bi bilo v tem primeru mogoče izdati začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, tožnik s tem ne bi dosegel želenega cilja, to je odloga izvršitve sklepa gradbenega inšpektorja z dne 23. 4. 2009, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena izvršba inšpektorjeve ureditvene odločbe z dne 28. 1. 2007.
telekomunikacije - soglasje k cenam – sprememba cen
Po mnenju revizijskega sodišča izpodbijana odločba ni nezakonita zaradi tega, ker tožena stranka ni samo formalno zavrnila izdajo soglasja, ker se pač ni strinjala s predlaganimi cenami, ampak je določila, s kako visokimi cenami se strinja (oziroma pod kakšnimi pogoji) jim daje soglasje. Ker ZTel-1 dopušča naložitev spremembe splošnih pogojev in cen tudi po tem, ko je bilo soglasje že dano, iz razlage zakona izhaja, da se torej lahko naroči sprememba (tudi oziroma predvsem) še preden je bilo dano soglasje oziroma ob predložitvi v soglasje.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – odgovornost za odločitev o teži disciplinske kršitve – sprememba odočbe disciplinskega organa
Zgolj drugačna presoja teže disciplinske kršitve in s tem povezana disciplinska sankcija oziroma njena sprememba sama po sebi ne zadošča za materialnopravni zaključek o protipravnosti ravnanja tožene stranke, ki bi imelo za posledico njeno odškodninsko zavezo.
obnova postopka priglasitve del – stranka v postopku – pravni interes
Predlagateljica obnove Ribiška družina A. je izkazala pravni interes za udeležbo v postopku dovolitve priglašenih del glede postavitve ograje okrog gramozne jame, ki je v tožnikovi lasti. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na določbe Zakona o vodah – ZV-1 ter Zakona o sladkovodnem ribištvu – ZSlaR ter je pravilno presodilo, da je tožnikova gramoznica glede na določbe ZV-1 vodno zemljišče ter ribolovna voda po ZSlaR in jo kot takšno, ne glede na lastništvo, upravlja ribiška družina na podlagi ribiško gojitvenega načrta.
dopustitev revizije – prenehanje stvarne služnosti na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – koristnost služnostne poti - dopuščena revizija
Dopustitev revizije: ali naknadna bistvena izboljšava trase javne poti, ki je bila v času ustanovitve sporne služnostne pravice neurejena, s katere je mogoče urediti vsebini služnostne pravice primeren neposreden dostop na toženčevo nepremičnino le po predhodni odstranitvi drevja in grmovja z dela te nepremičnine, predstavlja relevantno spremembo koristnosti služnostne poti po nepremičnini tožnikov oziroma spremembo okoliščin po določbi prvega odstavka 222. člena SPZ.