ZUS člen 34, 34/1-4. ZDavP-1 člen 395, 396. ZDS-1 člen 5. ZFO člen 22.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera nadomestila - pristojnost davčnega urada – občina kot stranka v odmernem postopku - zavrženje tožbe
Občini noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Določba 300. člena ZPP o združitvi pravd med istimi osebami ne izključuje možnosti, da sodišče o posameznem zahtevku iz sicer združene pravde, odloči posebej.
povrnitev nepremoženjske škode – izvensodna poravnava – predmet poravnave – bodoča škoda – poslabšanje zdravstvenega stanja – nova škoda – povrnitev nove škode
Tožnikove zdravstvene težave, ki so povezane z obravnavano poškodbo, so obstajale ob sklenitvi druge poravnave, in se po njej nadaljevale, zato ne predstavljajo nenadnih in nepredvidljivih sprememb v smeri poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, zaradi katerih bi tožniku lahko nastala nadaljnja škoda.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 25, 25/2, 47, 47/1, 69, 69/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - rok za uveljavljanje sporazuma o pristojnosti - bivališče tožene stranke
Po drugem odstavku 62. člena ZIZ se v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo, ali če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu sporazum priložil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012020
ZOZP člen 38, 41. ZPP člen 370, 370/3.
povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – pravica zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od povzročitelja škodnega dogodka – Slovenski zavarovalni biro - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Ker je toženka z neregistriranim vozilom povzročila prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana oškodovanka in ker je tožnik oškodovanki izplačal odškodnino po 38. členu ZOZP, ima pravico zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od toženke kot povzročiteljice škodnega dogodka.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti – okrnitev časti in ugleda - višina denarne odškodnine
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, torej tudi škodo zaradi okrnitve časti in ugleda.
OZ člen 6. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 31.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - odškodnina zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - samomor v priporu - opustitev dolžnega ravnanja zdravnika zavoda - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka
Toženi stranki ni moč očitati opustitve dolžnega ravnanja, saj le-ta ni imela razlogov za sum, da je imel pokojni kakšno drugo hujšo bolezen, zaradi česar bi ga moral zavodski zdravnik takoj pregledati.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije – odklanjanje zdravljenja (terapije) - pravica do odklonitve zdravljenja
Zaradi pridržančevega doslednrga odklanjanja terapije, ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti, bi bilo s prenehanjem pridržanja ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njemu samemu. Res je pravici do zdravljenja enakovredna pravica do odklonitve zdravljenja; vendar pod pogojem proste izbire – da je torej oboleli sposoben sam sprejeti zavestno odločitev o tem, kar za obravnavan primer ne velja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku
Okoliščina, da je toženec izvenzakonski partner sodnika pri sodišču, pred katerim teče pravda, je tehten razlog, ki narekuje določitev drugega sodišča za sojenje v tej zadevi.
Slovenski računovodski standardi (1993) 5-9. ZDoh člen 40, 41. ZDDPO člen 9, 11, 13. ZUS-1 člen 85, 85/2.
dohodnina – davek od dohodkov iz dejavnosti - odhodki – popravki vrednosti terjatev – način oblikovanja popravkov – Slovenski računovodski standardi – SRS – temeljnica - ocena
Popravki vrednosti terjatev so davčno priznan odhodek, če so oblikovani na podlagi domneve, ki temelji na izkušnjah iz preteklih let in na pričakovanjih v obračunskem obdobju, način njihovega oblikovanja pa je določen v internem aktu o računovodstvu.
Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo le v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko, ne pa tudi v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko. Takšno postopanje je bilo pravilno, saj je imel pritožnik pravni interes izpodbijati le odločitev, ki se je nanašala na njega; njegov interes ni bil povezan z odločitvijo za drugo toženo stranko, kajti tožbeni zahtevek se je nanašal na solidarno plačilo obeh toženih strank, kar pomeni, da je tožnica vztrajala na odgovornosti prve in druge tožene stranke, pri čemer pa toženi stranki nista enotna sospornika.
OZ člen 282, 283, 375, 381, 1035. ZPP člen 370, 370/3, 371.
asignacija – nadomestna izpolnitev – teka zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti - izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignator ne dobi izpolnitve od asignata. Asignacija tako ne pomeni dodatnega osebnega zavarovanja v korist upnika, temveč zgolj to, da se s poplačilom enega dolga poplačata dva dolga. Tako je posledica neizpolnitve obveznosti asignata do asignatorja zgolj to, da se bosta poplačala oba dolga vsak posebej, namesto da bi se s poplačilom enega dolga poplačala dva dolga.
Sodišče ni dolžno izvesti predlaganega dokaza, če predlog ne vsebuje navedbe dejstev ter navedbe dejanske in pravne podlage, ki bi jo predlagani dokaz podpiral.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20, 20/2. KZ (1951) člen 119, 119/3, 169, 169/1, 177, 177/3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zbujanje narodnostne, plemenske ali verske nestrpnosti, sovraštva ali razdora - obrekovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Za obstoj kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 169. člena KZ-51 je bilo potrebno, da je trditev glede določenih dejstev bila posredovana tretji osebi ali javnosti. Če je bila posredovana v pismu, naslovljenem na osebo, na katero se trditev nanaša, to kaznivo dejanje ni bilo podano.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012032
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Četudi je izvedenec v mnenju upošteval, da je zgradba stara 23 let, pa to ne spremeni dejstva, da je edini pristojni organ za ugotavljanje dejanskega stanja v pravdi sodišče. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi lahko bila podana, če bi bila naloga izvedenca ugotovitev starosti nepremičnine. V tem primeru pa je sodišče izvedencu naložilo oceno vrednosti nepremičnine.
Odločba ministra za pravosodje o izbiri podpredsednika sodišča je v primeru, če je izbran eden izmed kandidatov, ki ga predlaga sodni svet, zadostno obrazložena, če vsebuje presojo o pravilnosti in zakonitosti izvedenega postopka imenovanja.
ZDDV člen 34, 40. ZDS člen 28, 30. ZUS člen 75, 85, 107. ZS člen 113a. Šesta direktiva sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 22, 22/3-c.
davki - DDV - povračilo odbitka vstopnega DDV - popolnost računa - napake v računu - zahteva za predložitev predhodnega vprašanja v odločanje SES
Pravica do povračila odbitka vstopnega DDV je vezana na pravilnost računa, izdanega za namene DDV.
ZDDV člen 34, 34/1, 40, 40/6, 58. ZDS člen 28, 30. ZS člen 113a. PES člen 234.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – obvezne sestavine računa - vrednost brez DDV – firma prejemnika računa – predhodno vprašanje SES – Šesta direktiva o DDV
Ključni podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, ki se v skladu s 30. členom ZDS uporablja za enotno opredelitev davčnega zavezanca v davčnih evidencah, firma in sedež zavezanca pa sta kontrolna podatka.
Cena brez DDV je obvezna sestavina računa, saj jo kot takšno določata tako ZDDV kot Šesta direktiva, zato je mogoče utemeljeno zaključiti, da se račun, iz katerega cena brez DDV ni razvidna, ne upošteva kot račun, na podlagi katerega bi bilo mogoče v skladu s 6. odstavkom 40. člena ZDDV uveljavljati odbitek vstopnega DDV.
Uporaba prospektivne analize vzročnosti, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je oškodovančevo ravnanje povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ravnanjem (če bi ravnal ustrezno skrbno) zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obsega škode, potrjuje, da materialno pravo ni bilo uporabljano v škodo tožnika, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik (skupaj s sorodniki) imel namen obračunati s toženo stranko; dejansko je on prvi napadel drugega toženca, skočil na njega, ga vrgel v jarek, pri čemer pa se je tudi sam poškodoval ter utrpel odrgnine po obrazu in se udaril v glavo.