ZOR člen 125, 607, 608, 609, 629. ZPP člen 370, 370/3, 371, 372.
pogodba o delu – razveza pogodbe – obstoj pogojev za razvezo pogodbe – krivdni razlogi na strani izvajalca – razlogi na strani naročnika – prenehanje pogodbe po volji naročnika – učinek odstopne izjave – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji – uveljavljanje novot v reviziji
Vzrok za razvezo pogodbe izvira iz toženčeve (naročnikove) sfere, zato je pravilen zaključek sodišč, da je pogodba prenehala po volji toženca (naročnika). Nižji sodišči sta v zvezi s tem pravilno uporabili 926. člen ZOR, ki pravi, da lahko naročnik pogodbo razdre kadarkoli hoče, vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan.
ugotovitev državljanstva – obnova postopka – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Spor o dovoljenosti predloga za obnovo postopka, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva v zvezi z denacionalizacijo, ni spor, ki bi bil izražen v denarni vrednosti. Takšen tudi ni spor o ugotovitvi državljanstva, na katerega se nanaša.
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic v smislu ZUS-1.
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26, 30.
vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodninska odgovornost države – nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja
Ker odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, predstavlja zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja, tak zahtevek pa se po določbi 145.c člena ZIKS ne priznava, za odločitev v zadevi ni bistveno, ali jo tožnik uveljavlja na podlagi neupravičene obsodbe ali (zgolj) na podlagi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Ne glede na to, ali tožnikov zahtevek temelji na trditvah o zmanjšanju premoženja ali o izgubljenem dohodku, gre za zahtevek „iz naslova nezmožnosti uporabe“, ki se po 145.c členu ZIKS ne priznava.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazno breme - krivdna odgovornost - posredni oškodovanci
Pritrdilni odgovor na vprašanje, ali je obratovalec rovokopača mogel pričakovati, da se bo na stroj v obratovanju nepooblaščeno povzpel povprečno skrben človek (kaj šele tehnično izkušena in izobražena oseba) ni sprejemljiv. Plezanja na stroj v obratovanju namreč ni mogoče označiti za racionalno (razumno) ravnanje. Škoda v danem primeru tako ne pomeni realizacije tiste nevarnosti, pred posledicami katere varujeta določbi drugega odstavka 154. člena in določba 173. člena ZOR.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti – okrnitev časti in ugleda - višina denarne odškodnine
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, torej tudi škodo zaradi okrnitve časti in ugleda.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012020
ZOZP člen 38, 41. ZPP člen 370, 370/3.
povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – pravica zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od povzročitelja škodnega dogodka – Slovenski zavarovalni biro - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Ker je toženka z neregistriranim vozilom povzročila prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana oškodovanka in ker je tožnik oškodovanki izplačal odškodnino po 38. členu ZOZP, ima pravico zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od toženke kot povzročiteljice škodnega dogodka.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 25, 25/2, 47, 47/1, 69, 69/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - rok za uveljavljanje sporazuma o pristojnosti - bivališče tožene stranke
Po drugem odstavku 62. člena ZIZ se v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo, ali če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu sporazum priložil.
Določba 300. člena ZPP o združitvi pravd med istimi osebami ne izključuje možnosti, da sodišče o posameznem zahtevku iz sicer združene pravde, odloči posebej.
povrnitev nepremoženjske škode – izvensodna poravnava – predmet poravnave – bodoča škoda – poslabšanje zdravstvenega stanja – nova škoda – povrnitev nove škode
Tožnikove zdravstvene težave, ki so povezane z obravnavano poškodbo, so obstajale ob sklenitvi druge poravnave, in se po njej nadaljevale, zato ne predstavljajo nenadnih in nepredvidljivih sprememb v smeri poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, zaradi katerih bi tožniku lahko nastala nadaljnja škoda.
ZUS člen 34, 34/1-4. ZDavP-1 člen 395, 396. ZDS-1 člen 5. ZFO člen 22.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera nadomestila - pristojnost davčnega urada – občina kot stranka v odmernem postopku - zavrženje tožbe
Občini noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku
Okoliščina, da je toženec izvenzakonski partner sodnika pri sodišču, pred katerim teče pravda, je tehten razlog, ki narekuje določitev drugega sodišča za sojenje v tej zadevi.
OZ člen 6. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 31.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - odškodnina zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - samomor v priporu - opustitev dolžnega ravnanja zdravnika zavoda - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka
Toženi stranki ni moč očitati opustitve dolžnega ravnanja, saj le-ta ni imela razlogov za sum, da je imel pokojni kakšno drugo hujšo bolezen, zaradi česar bi ga moral zavodski zdravnik takoj pregledati.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije – odklanjanje zdravljenja (terapije) - pravica do odklonitve zdravljenja
Zaradi pridržančevega doslednrga odklanjanja terapije, ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti, bi bilo s prenehanjem pridržanja ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njemu samemu. Res je pravici do zdravljenja enakovredna pravica do odklonitve zdravljenja; vendar pod pogojem proste izbire – da je torej oboleli sposoben sam sprejeti zavestno odločitev o tem, kar za obravnavan primer ne velja.
Slovenski računovodski standardi (1993) 5-9. ZDoh člen 40, 41. ZDDPO člen 9, 11, 13. ZUS-1 člen 85, 85/2.
dohodnina – davek od dohodkov iz dejavnosti - odhodki – popravki vrednosti terjatev – način oblikovanja popravkov – Slovenski računovodski standardi – SRS – temeljnica - ocena
Popravki vrednosti terjatev so davčno priznan odhodek, če so oblikovani na podlagi domneve, ki temelji na izkušnjah iz preteklih let in na pričakovanjih v obračunskem obdobju, način njihovega oblikovanja pa je določen v internem aktu o računovodstvu.
Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo le v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko, ne pa tudi v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko. Takšno postopanje je bilo pravilno, saj je imel pritožnik pravni interes izpodbijati le odločitev, ki se je nanašala na njega; njegov interes ni bil povezan z odločitvijo za drugo toženo stranko, kajti tožbeni zahtevek se je nanašal na solidarno plačilo obeh toženih strank, kar pomeni, da je tožnica vztrajala na odgovornosti prve in druge tožene stranke, pri čemer pa toženi stranki nista enotna sospornika.
ZPVAS, ki v 10. členu napotuje na "odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih", je treba razumeti tako, da napotuje na uporabo splošnih predpisov o odškodnini v primeru denacionalizacije, saj ne gre za odškodnino v klasičnem civilnopravnem smislu, pač pa odškodnino kot obliko denacionalizacije. Na tem področju pa je splošni in temeljni predpis ZDen.
ZIKS člen 145, 145c. ZDen člen 25, 25/5. ZOR člen 210, 219. ZTLR člen 38, 39. ZIKS-G člen 3. ZPP člen 195, 380, 380/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zahtevki v zvezi z vrnjenim premoženjem – postopki z zvezi z vrnitvijo vlaganj v nepremičnino – uporaba ZDen in ZIKS
Po ZIKS, ki je izrecno urejal obseg in način vrnitve zaplenjenega premoženja po pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi te kazni, občina, ki je premoženje prevzela, ni mogla od upravičenca zahtevati povrnitve vlaganj, zaradi katerih je bila nepremičnina ob vrnitvi več vredna.
Podlaga takega zahtevka tudi ne more predstavljati zakon, ki je bil sprejet skoraj sedem let po vrnitvi zaplenjenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012139
ZPP 181, 319, 333. ZZZDR 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pravnomočnost - razsojena stvar (res iudicata) - učinki pravnomočnosti - ponovno razpravljanje o utemeljenosti pravnomočne sodne odločbe - povzetek pravnomočne odločitve v izrek sodbe - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja preteklega pravnega razmerja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - menjalna pogodba - posebno premoženje
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, odločitev o zahtevku pa, zavedajoč se njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe. Kajti le izrek sodbe (s katerim je odločeno o tožbenem zahtevku oziroma o zahtevku iz nasprotne tožbe, 333. člen ZPP) postane pravnomočen, v izrek povzeta pravnomočna odločitev pa dobi tudi nove časovne meje pravnomočnosti.
odlog davčne izvršbe - upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, s katerim davčni organ prve stopnje odloži davčno izvršbo do odločitve o pritožbi v davčnem postopku, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.