denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – osebe nemške nacionalne pripadnosti – domneva nelojalnosti – dokazovanje lojalnosti – dokazno breme – oseba stara 18 let
Za osebo, ki je v začetku druge svetovne vojne že bila stara 18 let (čeprav je bila po tedanjih predpisih še mladoletna), ni dvoma, da je bila sposobna oblikovati svojo voljo, torej bi morala zase izkazati aktivno lojalnost do slovenskega naroda. Ker tega ni izkazala, se ne šteje za jugoslovansko in slovensko državljanko po 9. členu ZDen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit
Ker je pritožnica sama oziroma po direktorici vložila pritožbo in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima direktorica opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
revizija - pravni interes – odprava upravnega akta
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
ZMZ člen 51, 55. ZPP člen 343, 352. ZUS-1 člen 22.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja
Ker v s tožbo izpodbijanem sklepu tožene stranke preneha učinkovati omejitev gibanja za tožnika dne 4. 7. 2009 do 19.55 ure, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s pretekom navedenega dne (4. 7. 2009) tožnik ni več izkazoval pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu oziroma ni bilo več pravne podlage za vsebinsko pritožbeno presojo odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z omejitvijo gibanja.
Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko tožnik obrne s tožbo na upravno sodišče. Dejstvo, da v pravnem pouku v odločbi tožene stranke ta procesna predpostavka ni bila izrecno navedena, ne more vplivati na drugačno razlago prvega odstavka 6. člena ZUS-1 in dati stranki več pravic, kot ji jih da ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka – stranka postopka izdaje gradbenega dovoljenja –pravni interes denacionalizacijskega upravičenca
Tožnici, ki je hči denacionalizacijske upravičenke in skrbnica vrnjenih prostorov v objektu, ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, gre status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
ZUP člen 260, 260-1. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – glavna obravnava – sojenje na seji – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ko se uvede obnova po uradni dolžnosti, se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi.
Neverodostojno potrdilo o poreklu blaga je novo dejstvo in kot tako predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča – izjava o sprejemu ponudbe – vezanost ponudnika za ponudbo – obvezujoča ponudba – predkupni upravičenec – predkupna pravica – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – razveljavitev pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem
Če so izpolnjeni pogoji za razveljavitev pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča zaradi kršitve določb ZKZ, samo dejstvo, da upravna enota pravnega posla še ni odobrila, ne more biti ovira za ugoditev tožbenemu zahtevku.
Za pravno naravo ponudbe iz 20. člena ZKZ-UPB1 ne velja domneva iz tretjega odstavka 22. člen OZ. Iz določb tretjega poglavja ZKZ-UPB1, ki je glede prometa s kmetijskimi zemljišči specialnejši od OZ, izhaja, da objavljena ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča ni zgolj vabilo k dajanju ponudb, temveč ponudba. Ta ponudba pa je, zlasti potem, ko je bila sprejeta v skladu z 21. členom ZKZ-UPB1, za ponudnika obvezujoča.
Sodišče napačno razlaga 507. člen OZ, po katerem mora prodajalec stvari predkupnega upravičenca obvestiti o nameravani prodaji ter mu ponuditi, naj stvar kupi pod enakimi pogoji. To namreč velja za predkupno pravico po splošnih pravilih obligacijskega prava, kjer ni posebnih določb o načinu izročitve in objave ponudbe ter sprejemu te ponudbe. Seznam prednostnih upravičencev po ZKZ pomeni, da imajo ti prednost pri sprejemu objavljene ponudbe prodajalca in ne da imajo prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča po najvišji ceni, ki jo je na podlagi neformalnih pogajanj ter brez objave ponudbe dosegel prodajalec.
ZDDV člen 34, 34/1, 40, 40/6, 58. ZDS člen 28, 30. ZS člen 113a. PES člen 234.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – obvezne sestavine računa - vrednost brez DDV – firma prejemnika računa – predhodno vprašanje SES – Šesta direktiva o DDV
Ključni podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, ki se v skladu s 30. členom ZDS uporablja za enotno opredelitev davčnega zavezanca v davčnih evidencah, firma in sedež zavezanca pa sta kontrolna podatka.
Cena brez DDV je obvezna sestavina računa, saj jo kot takšno določata tako ZDDV kot Šesta direktiva, zato je mogoče utemeljeno zaključiti, da se račun, iz katerega cena brez DDV ni razvidna, ne upošteva kot račun, na podlagi katerega bi bilo mogoče v skladu s 6. odstavkom 40. člena ZDDV uveljavljati odbitek vstopnega DDV.
Uporaba prospektivne analize vzročnosti, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je oškodovančevo ravnanje povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ravnanjem (če bi ravnal ustrezno skrbno) zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obsega škode, potrjuje, da materialno pravo ni bilo uporabljano v škodo tožnika, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik (skupaj s sorodniki) imel namen obračunati s toženo stranko; dejansko je on prvi napadel drugega toženca, skočil na njega, ga vrgel v jarek, pri čemer pa se je tudi sam poškodoval ter utrpel odrgnine po obrazu in se udaril v glavo.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012032
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Četudi je izvedenec v mnenju upošteval, da je zgradba stara 23 let, pa to ne spremeni dejstva, da je edini pristojni organ za ugotavljanje dejanskega stanja v pravdi sodišče. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi lahko bila podana, če bi bila naloga izvedenca ugotovitev starosti nepremičnine. V tem primeru pa je sodišče izvedencu naložilo oceno vrednosti nepremičnine.
Odločba ministra za pravosodje o izbiri podpredsednika sodišča je v primeru, če je izbran eden izmed kandidatov, ki ga predlaga sodni svet, zadostno obrazložena, če vsebuje presojo o pravilnosti in zakonitosti izvedenega postopka imenovanja.
ZDDV člen 34, 40. ZDS člen 28, 30. ZUS člen 75, 85, 107. ZS člen 113a. Šesta direktiva sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 22, 22/3-c.
davki - DDV - povračilo odbitka vstopnega DDV - popolnost računa - napake v računu - zahteva za predložitev predhodnega vprašanja v odločanje SES
Pravica do povračila odbitka vstopnega DDV je vezana na pravilnost računa, izdanega za namene DDV.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20, 20/2. KZ (1951) člen 119, 119/3, 169, 169/1, 177, 177/3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zbujanje narodnostne, plemenske ali verske nestrpnosti, sovraštva ali razdora - obrekovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Za obstoj kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 169. člena KZ-51 je bilo potrebno, da je trditev glede določenih dejstev bila posredovana tretji osebi ali javnosti. Če je bila posredovana v pismu, naslovljenem na osebo, na katero se trditev nanaša, to kaznivo dejanje ni bilo podano.
OZ člen 282, 283, 375, 381, 1035. ZPP člen 370, 370/3, 371.
asignacija – nadomestna izpolnitev – teka zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti - izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignator ne dobi izpolnitve od asignata. Asignacija tako ne pomeni dodatnega osebnega zavarovanja v korist upnika, temveč zgolj to, da se s poplačilom enega dolga poplačata dva dolga. Tako je posledica neizpolnitve obveznosti asignata do asignatorja zgolj to, da se bosta poplačala oba dolga vsak posebej, namesto da bi se s poplačilom enega dolga poplačala dva dolga.
Sodišče ni dolžno izvesti predlaganega dokaza, če predlog ne vsebuje navedbe dejstev ter navedbe dejanske in pravne podlage, ki bi jo predlagani dokaz podpiral.
ZIZ člen 272/2, 273. SPZ člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 98, 98/1, 122, 122/1, 124. ZPP člen 380, 380/2, 391/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opredelitev nepremičnine v predlogu za izdajo začasne odredbe in stanje v zemljiški knjigi
Neskladje med podatki o nepremičninah, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe in zemljiškoknjižnimi podatki ter o nepremičninah po stanju ob izdaji sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe samo po sebi ni ovira za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.
ZDen člen 56, 60, 60/1. ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/2.
udeleženec v nepravdnem postopku - stranski intervenient - denacionalizacija nepremičnin - pravni interes - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
V denacionalizacijskem (nepravdnem) postopku lahko udeleženec, ki je zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi priglasil svojo udeležbo po končanem postopku na prvi stopnji, vloži pravno sredstvo samo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.