izključitev iz šole – nedovoljena revizija – pravni interes
V obravnavanem primeru se vse odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje nanašajo na vzgojni ukrep izključitve iz šole, ki je bil tožniku izrečen z veljavnostjo do konca šolskega leta 2001/2002. Časovni učinek ukrepa je bil omejen. Pravne posledice navedenega ukrepa so torej prenehale veljati s koncem navedenega šolskega leta, to je 31. 8. 2002. Zato po presoji revizijskega sodišča tožnik v tem postopku nima več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo.
revizija - pravni interes – odprava upravnega akta
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit
Ker je pritožnica sama oziroma po direktorici vložila pritožbo in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima direktorica opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
ZMZ člen 51, 55. ZPP člen 343, 352. ZUS-1 člen 22.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja
Ker v s tožbo izpodbijanem sklepu tožene stranke preneha učinkovati omejitev gibanja za tožnika dne 4. 7. 2009 do 19.55 ure, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s pretekom navedenega dne (4. 7. 2009) tožnik ni več izkazoval pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu oziroma ni bilo več pravne podlage za vsebinsko pritožbeno presojo odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z omejitvijo gibanja.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka – stranka postopka izdaje gradbenega dovoljenja –pravni interes denacionalizacijskega upravičenca
Tožnici, ki je hči denacionalizacijske upravičenke in skrbnica vrnjenih prostorov v objektu, ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, gre status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
ZUP člen 260, 260-1. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – glavna obravnava – sojenje na seji – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ko se uvede obnova po uradni dolžnosti, se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi.
Neverodostojno potrdilo o poreklu blaga je novo dejstvo in kot tako predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko tožnik obrne s tožbo na upravno sodišče. Dejstvo, da v pravnem pouku v odločbi tožene stranke ta procesna predpostavka ni bila izrecno navedena, ne more vplivati na drugačno razlago prvega odstavka 6. člena ZUS-1 in dati stranki več pravic, kot ji jih da ZUS-1.
Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012215
ZTLR člen 24, 25, 26. ZOR člen 210, 210/4. SZ člen 116.
pridobitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – neupravičena pridobitev – uničenje stvari
Ker sta tožnika zatrjevala le obstoj dogovora o vlaganjih v nepremičnino tožencev, tak dogovor pa sam po sebi ne pripelje do spremembe solastninskega deleža v korist vlagatelja, se sodišču ni bilo treba posebej izreči o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev solastninske pravice, pridobljene na podlagi dogovora o skupni gradnji.
Ker tožnika nista zatrjevala, da je bila z vlaganji spremenjena identiteta zgradbe, je pravilen sklep sodišč, da tožnika nista podala trditev, potrebnih za utemeljenost zahtevka na podlagi določb ZTLR o gradnji na tujem svetu.
Ker je bilo za ugotavljanje obsega dosežene koristi odločilno stanje na dan zadnje glavne obravnave, tedaj pa zatrjevane koristi ni bilo več, je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek za povrnitev denarne vrednosti vlaganj.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskimi zahtevki
Revidenta bi v obravnavanem primeru morala navesti in izkazati, katere konkretne posledice so zanju nastale zaradi zavrnitve tožbe v postopku ugotovitve državljanstva, ne pa v denacionalizacijskem postopku.
Ugotovitev izpodbijanih sodb, da vlaganja pravdnih strank v skupni podvig niso predstavljala premoženja skupnega podviga, marveč strošek za njegovo izvedbo, je dejanska ugotovitev, ki je v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati, morebitnih procesnih kršitev v zvezi z ugotovitvijo tega dejstva pa revident ne uveljavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012139
ZPP 181, 319, 333. ZZZDR 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pravnomočnost - razsojena stvar (res iudicata) - učinki pravnomočnosti - ponovno razpravljanje o utemeljenosti pravnomočne sodne odločbe - povzetek pravnomočne odločitve v izrek sodbe - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja preteklega pravnega razmerja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - menjalna pogodba - posebno premoženje
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, odločitev o zahtevku pa, zavedajoč se njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe. Kajti le izrek sodbe (s katerim je odločeno o tožbenem zahtevku oziroma o zahtevku iz nasprotne tožbe, 333. člen ZPP) postane pravnomočen, v izrek povzeta pravnomočna odločitev pa dobi tudi nove časovne meje pravnomočnosti.
odlog davčne izvršbe - upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, s katerim davčni organ prve stopnje odloži davčno izvršbo do odločitve o pritožbi v davčnem postopku, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZPVAS, ki v 10. členu napotuje na "odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih", je treba razumeti tako, da napotuje na uporabo splošnih predpisov o odškodnini v primeru denacionalizacije, saj ne gre za odškodnino v klasičnem civilnopravnem smislu, pač pa odškodnino kot obliko denacionalizacije. Na tem področju pa je splošni in temeljni predpis ZDen.
ZIKS člen 145, 145c. ZDen člen 25, 25/5. ZOR člen 210, 219. ZTLR člen 38, 39. ZIKS-G člen 3. ZPP člen 195, 380, 380/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zahtevki v zvezi z vrnjenim premoženjem – postopki z zvezi z vrnitvijo vlaganj v nepremičnino – uporaba ZDen in ZIKS
Po ZIKS, ki je izrecno urejal obseg in način vrnitve zaplenjenega premoženja po pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi te kazni, občina, ki je premoženje prevzela, ni mogla od upravičenca zahtevati povrnitve vlaganj, zaradi katerih je bila nepremičnina ob vrnitvi več vredna.
Podlaga takega zahtevka tudi ne more predstavljati zakon, ki je bil sprejet skoraj sedem let po vrnitvi zaplenjenega premoženja.
ZDDV člen 19, 34, 34/1, 40, 40/6, 54. Pravilnik o izvajanju ZDDV člen 97, 98, 99, 100. ZS člen 113a. PES člen 234.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – obvezne sestavine računa – datum odpošiljanja blaga – davčni zavezanec s sedežem v tujini – tuja sodna praksa – predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti – Šesta direktiva o DDV
Po presoji Vrhovnega sodišča določbe drugega odstavka 19. člena ZDDV, ki določa, da se šteje, da je blago dobavljeno oziroma da so storitve opravljene takrat, ko je izdan račun, ni mogoče razlagati na način, da je datum odpošiljanja blaga, kot je naveden v določbi 34. člena ZDDV, nebistvena sestavina računa in da v primeru, ko datum odpošiljanja blaga v računu ni naveden, šteje za ta datum datum izdaje računa oziroma da ta določba davčnega zavezanca, ki uveljavlja odbitek vstopnega DDV po 40. členu ZDDV, oprošča obveznosti predložitve računa z vsemi obveznimi sestavinami.
Pravica do odbitka vstopnega DDV, ki dvojno obdavčenje preprečuje, je vezana na določene z zakonom predpisane formalne pogoje. Določitev obveznih sestavin računa kot formalnega pogoja za uveljavljanje pravice do odbitka sama po sebi še ne pomeni, da sta kršena načelo nevtralnosti DDV in prepoved dvojne obdavčitve, saj tudi Šesta direktiva Sveta št. 77/388/EGS državam članicam izrecno nalaga, da določijo merila za odločanje, ali se dokument prizna kot račun.
odpravljeno gradbeno dovoljenje in zavrnjen zahtevek za legalizacijo - začasna odredba – izvršljivost upravnega akta – težko popravljiva škoda
Če se akt prisilno ne izvršuje (ne v upravnem in ne v sodnem postopku), ni mogoča začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1; težko popravljiva škoda kot zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora biti v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki naj bi se začasno urejalo.
Ker je imel tožnik ob poškodbi v prometni nesreči kot voznik v krvi 1,79 g/kg alkohola, so na podlagi Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ki so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju, izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgodo.