Materialnopravno pravilna je zavrnitev zahtevka za plačilo 1.700.000 SIT. V tem delu spremenjena tožba ni bila sklepčna, ker tožnik ni navedel, za katero desetletno obdobje v času od 1987 do 2004 uveljavlja odškodnino za izgubljeni zaslužek. To je prvostopenjskemu sodišču onemogočalo presojo o utemeljenih ugovorih zastaranja, zaradi česar ne bi smelo izdati vmesne sodbe.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010748
ZUP člen 292, 292/2. ZUN člen 73, 73/1. ZUS-1 člen 87.
ukrep urbanističnega inšpektorja – stranka v inšpekcijskem postopku – pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe – pravni interes – spor o lastništvu zemljišča - povzročitev škode – neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - revizijska novota
Inšpekcijski ukrepi so bili izrečeni investitorju objekta, ne pa tožnikoma kot lastnikoma zemljišča, na katerem je investitorjeva gradnja. Odstranitev nedovoljenega posega v prostor pomeni vzpostavitev stanja, ki je bilo pred posegom v prostor, zato iz tega razloga ni pričakovati, da bi imel tak poseg za posledico povzročitev škode tožnikoma. Tožnika tako nista izkazala, da bi bilo z obravnavano izvršbo poseženo v katero od njunih pravic oziroma pravnih koristi, zato ni bilo pogojev za njuno vključitev v postopek izvršbe (drugi odstavek 292. člena ZUP).
dovoljenost revizije - sposobnosti biti stranka - izbris iz sodnega registra zaradi zaključka stečaja - zavrženje revizije
Revizijo je vložila oseba, ki je bila med revizijskim postopkom zaradi zaključka stečajnega postopka izbrisana iz sodnega registra. Zaradi revidentkine izgube sposobnosti biti stranka je revizija postala nedovoljena.
ZPCP-1 člen 78. Pravilnik o dodelitvi dovolilnic za mednarodni prevoz stvari v cestnem prometu in CEMT dovolilnic člen 11, 23.
dovolilnice – dodelitev dovolilnic za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu
Če prevoznik ne vrne vseh vrst dovolilnic iz preteklega delilnega obdobja, mu lahko delilec v celoti ali delno zaustavi ali zmanjša naslednjo dodelitev dovolilnic.
Na podlagi ugotovitev, da tožnikov pravni prednik sporne poti ni uporabljal ves čas do prodaje nepremičnin tožniku, od leta 1982, ko je tožnik kupil nepremičnine, do katerih teče sporna pot, do leta 2000, ko se je toženka uprla uporabi poti, pa ni poteklo dvajset let, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja služnostne poti, pridobljena na podlagi priposestvovanja, pravilna.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - nastanek skupnega premoženja - vlaganje posebnega premoženja v premoženje kupljeno v času zakonske zveze - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Nepremičnine so bile sicer kupljene v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, vendar ne z denarjem, ki sta ga stranki pridobili z delom. Vsaka od pravdnih strank je imela v času začetka izvenzakonske skupnosti svoje stanovanje, ki je bilo po 51. členu ZZZDR njeno posebno premoženje. Nepremičnine pa so bile kupljene izključno s kupninama, ki sta ju dobili od prodaje tega posebnega premoženja. Ker za nakup nepremičnin stranki nista prispevali nobenega premoženja, ki bi bilo pridobljeno z njunim delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti, te nepremičnine niso postale njuno skupno premoženje. Tožnik, ne glede na to, ali je prispeval denar k nakupu nepremičnin, ni mogel postati njihov lastnik. Po 20. členu ZTLR se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Tožnik ni postal lastnik nepremičnin na podlagi ZZZDR, ker ni izpolnjeval pogojev iz 51. člena za nastanek skupne lastnine. Prav tako ni postal lastnik nepremičnin na nobeni od drugih navedenih podlag. Ni namreč sklenil pogodbe za nakup nepremičnin in se ni vpisal v zemljiško knjigo. To je storila toženka sama in tako pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZZVZZ člen 2. ZOR člen 18, 18/2, 154, 158.
povrnitev škode – odgovornost bolnišnice – odgovornost zdravnika – medicinska napaka (zdravniška napaka) – ginekološki poseg - zaplet pri nujni operaciji vnetnega tumorja – pojasnilna dolžnost – soglasje za opravo posega - skrbnost dobrega strokovnjaka – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi morebiti še lahko v konkretnem primeru storili, da bi bilo zdravljenje tožnice čimbolj uspešno, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih konkretnih okoliščinah storjeno, kar določajo trenutne zmožnosti, praksa in standardi zdravljenja.
Postopek diagnostike in predoperativnega zdravljenja tožnice je bil izveden skrbno, v skladu s pravili stroke in doktrino. Enako je bilo izvedeno tudi njeno zdravljenje (operacija), in to kljub komplikaciji (prerezanju sečevoda), pri kateri po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč o izredni zahtevnosti operacije in statistični verjetnosti nastanka zapleta, ne gre za zdravniško napako. Sama komplikacija je bila po ugotovitvah nižjih sodišč (ob upoštevanju standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka) zaznana pravočasno in nato ustrezno zdravljena.
Kršitev pojasnilne dolžnosti ni v vzročni zvezi z vtoževano škodo. Operativni poseg namreč ni bil samo nujen (vnetni tumor je že ogrožal tožničino življenje), temveč tožnica tudi ni izkazala, da bi ob spoštovanju pojasnilne dolžnosti opravo posega pri toženki zavrnila in se odločila za drugo bolnišnico.
posvojitev otroka – preklic privolitve biološke matere v posvojitev
Ker je pravica staršev, da skrbijo za vzgojo in varstvo otrok, že z Ustavo varovana pravica, je privolitev staršev v posvojitev otroka mogoče umakniti oziroma preklicati pred iztekom enoletnega roka od prvotno dane izjave o privolitvi v posvojitev, saj posvojitev pred pretekom enega leta od izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 141. člena ZZZDR niti ni možna, če ne gre za izjemo po isti zakonski določbi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1011882
ZMZ člen 51, 55. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pravnomočno končan postopek za mednarodno zaščito – pravni interes za pritožbo
O tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova ponovna (druga) prošnja za priznanje mednarodne zaščite zavrne kot očitno neutemeljena, je bilo že pravnomočno odločeno. Ob takšni pravnomočni odločitvi je tudi podaljšanje omejitve gibanja, določeno z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehalo učinkovati, saj tožnik ni več prosilec za mednarodno zaščito, torej mu na podlagi ZMZ ni več mogoče omejevati gibanja.
Tožena stranka je s svojimi procesnimi dejanji – konkretiziranimi pripombami na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke uspela vzbuditi pomislek v pravilnost in popolnost izdelanega izvedenskega mnenja.
Drži sicer, da verifikacija poklicne bolezni po Pravilniku o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, katere namen je zlasti zagotavljanje pravic iz naslova pokojninskega in socialnega zavarovanja, v odškodninskem sporu ne more biti odločilna. Vendar pa je dejstvo, da iz te listine izhaja, da življenjske aktivnosti tožeče stranke niso zmanjšane, narekovalo dopolnitev dokaznega postopka vsaj z zaslišanjem izvedenca (drugi odstavek 254. člena ZPP).
ugotovitev neobstoja stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost hoje - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije – zavrnitev dokaznega predloga – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – nova dejstva in novi dokazi v pritožbi – navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica uveljavlja nedenarna zahtevka (glavnega in podrednega) v premoženjskem sporu, ki imata različno dejansko in pravno podlago, zato je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP, po katerem se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek posebej.
Ker so toženka in njeni sorodniki več kot dvajset let izvrševali pravico služnosti poti po zemljišču tožnice, pa tožnica (oziroma lastnik služečega zemljišča) temu ni nasprotovala, in v tem času niso izvrševali služnosti vožnje, je odločitev nižjih sodišč o glavnem zahtevku materialnopravno pravilna (prvi odstavek 54. člena ZTLR).
Revizija ni dovoljena v sporih, v katerih je dovoljena pritožba. V obravnavanem primeru je bila pritožba zoper prvostopenjski sklep dovoljena in je bil tožnik v pravnem pouku tudi pravilno poučen, vendar je ni vložil, pač pa je vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
odgovornost za zapustnikove dolgove - obstoj zapustnikovega premoženja
Ker sta sodišči ugotovili, da zapustnica ni zapustila nobenega premoženja, toženci ne odgovarjajo za nobene zapustničine obveznosti. Obstoj zapustničinega premoženja je namreč pogoj za obstoj same obveznosti dedičev za plačilo zapustnikovih dolgov in ne za uspešno izterjavo v izvršilnem postopku. Dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine ugasnejo in ne obstajajo niti kot naturalna obligacija.
ZUP člen 223, 324. ZUP (1986) člen 219. ZUS-1 člen 75, 75/2, 92.
inšpekcijski ukrep – sklep o popravi pomote – pravna podlaga za izdajo sklepa – ZUP (1986) ali ZUP – učinkovanje sklepa o popravi pomote
Sklep o popravi pomote je samostojen procesni sklep, ki ga pristojni organ lahko izda kadarkoli po izdaji odločbe, ki jo je treba popraviti, torej ni treba niti, da je dokončna, lahko pa je celo pravnomočna. S sklepom o popravi pomote se odpravljajo pomote tehničnega značaja.
ODZ paragraf 1190, 1203. ZOR člen 813, 815. ZPP člen 5, 7, 7/1.
družbena pogodba - posredniška pogodba - pisno pooblastilo - zaslišanje zunaj glavne obravnave - trditvena podlaga
Odločilno v spornem pravnem razmerju je, da sta bila naročitelj (tožnik) in dejanski posrednik V. Š. družbenika družbe civilnega prava, zato ni šlo za običajno tristransko razmerje pri posredniški pogodbi (813. člen ZOR) naročitelj – posrednik – tretja oseba. Iz tega razloga se ni mogoče strinjati z ugovorom, da bi moralo biti pooblastilo tožnika za sprejem kupnine V. Š. pisno. V konkretnem primeru pa posrednikova (V. Š.) pravica do prejema kupnine ne izhaja iz posredniške pogodbe, temveč iz pooblastila družbenika – tožnika, danega drugemu družbeniku – V. Š. Za to pooblastilo družbeniku se obličnost ne zahteva.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revident samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost premoženja ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP člen 208, 208/2, 218, 218/2. SZ člen 123, 123/1, 125. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.
privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacije nepremičnine – delno zavrnilna denacionalizacijska odločba – solastnina - soglasje denacionalizacijskega upravičenca s prodajo - prekluzivni rok za uveljanvljanje pravice do odkupa – odškodnina – pravica do odpravnine
Določbe SZ jasno ločujejo primere, ko je bila nepremičnina v denacionalizacijskem postopku vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu, od tistih, ko so bili njihovi zahtevki zavrnjeni. Po presoji revizijskega sodišča se navedeno ločevanje razteza tudi na primere, ko je bila nepremičnina vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu le v solastninskem deležu. Po določbah SZ glede vsakega posameznega dela velja drugačen pravni režim.
Tožnica je zaradi zamude objektivnega in prekluzivnega roka iz prvega odstavka 123. člena SZ izgubila pravico do nakupa 7/10 nepremičnine.
Tožnica ob dejstvu, da je denacionalizacijski upravičenec soglašal s prodajo (3/10) nepremičnine, ni pridobila pravice do odpravnine za izselitev.