odgovornost za zapustnikove dolgove - obstoj zapustnikovega premoženja
Ker sta sodišči ugotovili, da zapustnica ni zapustila nobenega premoženja, toženci ne odgovarjajo za nobene zapustničine obveznosti. Obstoj zapustničinega premoženja je namreč pogoj za obstoj same obveznosti dedičev za plačilo zapustnikovih dolgov in ne za uspešno izterjavo v izvršilnem postopku. Dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine ugasnejo in ne obstajajo niti kot naturalna obligacija.
plačilo uporabnine - nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari
Ker tožnik ni dokazal, da bi bil toženec imel korist od uporabe stvari, ki jih je pustil na gradbišču, niti ni dokazal, da bi mu bil toženec preprečil, da bi ob primernem času stvari odpeljal, je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevka za plačilo uporabnine pravilna.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP člen 208, 208/2, 218, 218/2. SZ člen 123, 123/1, 125. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.
privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacije nepremičnine – delno zavrnilna denacionalizacijska odločba – solastnina - soglasje denacionalizacijskega upravičenca s prodajo - prekluzivni rok za uveljanvljanje pravice do odkupa – odškodnina – pravica do odpravnine
Določbe SZ jasno ločujejo primere, ko je bila nepremičnina v denacionalizacijskem postopku vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu, od tistih, ko so bili njihovi zahtevki zavrnjeni. Po presoji revizijskega sodišča se navedeno ločevanje razteza tudi na primere, ko je bila nepremičnina vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu le v solastninskem deležu. Po določbah SZ glede vsakega posameznega dela velja drugačen pravni režim.
Tožnica je zaradi zamude objektivnega in prekluzivnega roka iz prvega odstavka 123. člena SZ izgubila pravico do nakupa 7/10 nepremičnine.
Tožnica ob dejstvu, da je denacionalizacijski upravičenec soglašal s prodajo (3/10) nepremičnine, ni pridobila pravice do odpravnine za izselitev.
ZDRS člen 10 ZDRS-Č člen 19. ZUS-1 člen 92, 107. ZUP člen 139.
sprejem v državljanstvo – dejansko bivanje v RS
Ker revident ni predložil dokazov glede neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji, je odločitev tožene stranke, da se njegovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi, pravilna.
ZGO-1 člen 161, 161/1, 161/3. ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2.
pravni interes za revizijo – ukrep gradbenega inšpektorja – zaseg predmeta – časovna veljavnost odločbe o zasegu – varstveni ukrep odvzema predmeta v prekrškovnem postopku po ZGO-1
Odločba gradbenega inšpektorja o zasegu predmeta, namenjenega za izvajanje nezakonitih del po 162. členu ZGO-1, ima omejeno časovno veljavnost do pravnomočne odločbe v postopku o prekršku, v kateri se pa lahko izreče varstveni ukrep odvzema (istega) predmeta, ki je trajne narave. Z dnem ustavitve prekrškovnega postopka zaradi zastaranja je prenehal tožnikov pravovarstveni interes v tem upravnem sporu, saj varstveni ukrep odvzema predmeta ni več mogoč, za zaseg spornega stroja, ki po podatkih upravnega spisa sicer ni bil izveden, pa tako tudi ni več pravne podlage. Tožnik si torej svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravni interes v upravnem sporu pa mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.
Revizija ni dovoljena v upravnih sporih, v katerih je dovoljena pritožba. V obravnavanem primeru je bila pritožba zoper prvostopenjski sklep dovoljena in je bil tožnik v pravnem pouku tudi pravilno poučen. Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012068
ZPP člen 370, 370/3.
pogodba o leasingu – razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nejasnost izreka sodbe
Z nestrinjanjem z dokazno težo izpovedb toženke in prič, toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v reviziji ni dovoljeno.
Ker bo višina obveznosti določena tako, da bo vsota glavnice in zamudnih obresti (po avstrijskem pravu) preračunana po tečaju na dan plačila, je očitek o nejasnosti in neizvršljivosti izreka neutemeljen.
denacionalizacija – vračanje v obliki nadomestnega zemljišča – stavbna zemljišča – sklenitev sporazuma med zavezancem in upravičencem
Ker je vračanje v obliki nadomestnega zemljišča pogojeno s poprejšnjo sklenitvijo sporazuma, sklenitev sporazuma pa je v sferi zavezanca in upravičenca, pristojni organ ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v obliki nadomestnega premoženja, če ta sporazum ni sklenjen.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka težko popravljive škode ni izkazala z zatrjevanjem, da ni investitor. Glede tega vprašanja v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost, ta pa je v tem primeru izkazana v odločbi tožene stranke in prvostopnega organa, pritožnica pa svoje delno investitorstvo navaja tudi v obravnavani pritožbi. Končna odločitev o tem pa je prepuščena odločitvi o glavni stvari.
ZMZ člen 23, 26, 26/2, 28, 52, 54, 55, 55-1, 55-3. ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita – preganjanje – status begunca – pospešeni postopek
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da bi prosilec lahko izpolnil pogoje za pridobitev statusa begunca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - sodnik porotnik pri pristojnem sodišču kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik pri sodišču, pred katerim teče sporni postopek, ni tako tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega sodišča za sojenje v tej zadevi.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 28, 28/3, 30, 30/3. ZDen člen 42, 42/3.
denacionalizacija – sporazum o dodelitvi nadomestnih zemljišč – ni upravni akt - varstvo ustavnih pravic – sestavine tožbe
Sporazum je po svoji pravni naravi dvostranski akt, ki je sklenjen, ko udeležene stranke dosežejo soglasje volj o njegovih bistvenih sestavinah. Takšno pravno naravo ima tudi sporazum iz tretjega odstavka 42. člena ZDen, zato ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZZZDR člen 4, 102, 106, 114. ZUP člen 140. ZPP člen 154, 165. ZUS-1 člen 75, 83, 85, 86, 92.
stiki z otrokom
Sodišče prve stopnje ima prav, ko navaja, da mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom. Njenega odklonilnega stališča, ki ga ponavlja v reviziji, ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR). Za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa ni ponudila dokazov v skladu s 140. členom ZUP.
izdaja gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zelo hude posledice
Revidenti niso izkazali pogoja za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. ZUS-1, saj v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o izdaji gradbenega dovoljenja. Nadalje tudi ni izpolnjen pogoj po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi pa ne gre za odločitev o rušenju objekta.
ZUP člen 129, 129/1-2, 135, 135/4. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
zahteva za ustavitev inšpekcijskega postopka – postopek, ki teče po uradni dolžnosti – stranka v postopku – glavna obravnava v upravnem sporu
Na zahtevo stranke se lahko ustavi le tisti upravni postopek, ki se je na zahtevo stranke tudi začel, to pa niso inšpekcijski postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti.
denacionalizacija – povračilo zmanjšane vrednosti nepremičnine, vrnjene v naravi – vrednotenje premoženja pri denacionalizaciji
Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije ugotavlja le na način in po merilih, ki jih za posamezno vrsto premoženja predpisuje ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
Materialnopravno pravilna je zavrnitev zahtevka za plačilo 1.700.000 SIT. V tem delu spremenjena tožba ni bila sklepčna, ker tožnik ni navedel, za katero desetletno obdobje v času od 1987 do 2004 uveljavlja odškodnino za izgubljeni zaslužek. To je prvostopenjskemu sodišču onemogočalo presojo o utemeljenih ugovorih zastaranja, zaradi česar ne bi smelo izdati vmesne sodbe.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010748
ZUP člen 292, 292/2. ZUN člen 73, 73/1. ZUS-1 člen 87.
ukrep urbanističnega inšpektorja – stranka v inšpekcijskem postopku – pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe – pravni interes – spor o lastništvu zemljišča - povzročitev škode – neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - revizijska novota
Inšpekcijski ukrepi so bili izrečeni investitorju objekta, ne pa tožnikoma kot lastnikoma zemljišča, na katerem je investitorjeva gradnja. Odstranitev nedovoljenega posega v prostor pomeni vzpostavitev stanja, ki je bilo pred posegom v prostor, zato iz tega razloga ni pričakovati, da bi imel tak poseg za posledico povzročitev škode tožnikoma. Tožnika tako nista izkazala, da bi bilo z obravnavano izvršbo poseženo v katero od njunih pravic oziroma pravnih koristi, zato ni bilo pogojev za njuno vključitev v postopek izvršbe (drugi odstavek 292. člena ZUP).