bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - mnenje, pridobljeno izven postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Strokovno mnenje, ki ga na zahtevo stranke izdela nekdo, ki ima potrebno strokovno znanje, ni izvedensko mnenje, ki bi ga bilo mogoče kot dokaz uporabiti v kazenskem postopku. Izvedenec namreč šele z odredbo sodišča stopi v procesno razmerje s sodiščem.
ZUP (1986) člen 249, 249-9, 250, 250/1, 256, 256/1, 256/2. ZGO člen 70, 72, 72/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 92, 107. ZPP člen 72.
obnova upravnega postopka – predlog za obnovo – uporabno dovoljenje – stranka postopka izdaje uporabnega dovoljenja – upravičeni predlagatelj obnove postopka
Po določbi prvega odstavka 72. člena ZGO se zoper uporabno dovoljenje lahko pritožijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji. Ob takšni ureditvi omejenega kroga strank, med stranke upravnega postopka, ki lahko predlagajo obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja zaradi odprave gradbenega dovoljenja, ni mogoče uvrstiti tudi tožnika. Svoje pravice in pravne koristi kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt „F“, tožnik kot stranka v postopku že varuje v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za sporni objekt.
Glede na to, da so v predmetnem postopku relevantne samo ugotovitve, ki se nanašajo na leto 1997, sta sodišče in tožena stranka pravilno zaključila, da ni mogoče sklepati, da bi bil davčni organ z nepravilnostmi v poslovanju delodajalca tožnika za leto 1997 seznanjen že v inšpekcijskem postopku, saj se inšpekcijski postopek na to leto ni nanašal in dokumentacija za to leto ni bila pregledana, temveč je ta dejstva ugotavljala šele policija in je bil davčni organ z njimi seznanjen šele z dopisom Urada kriminalistične policije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004868
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 211, 211/1, 211/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - načelo kontradiktornosti - kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - stvar majhne vrednosti - tatvina registrskih tablic - pravna opredlitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje bi lahko ugotovilo dejansko stanje in na tej podlagi spremenilo pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine iz prvega na drugi odstavek 211. člena KZ šele, ko bi opravilo glavno obravnavo in bi presoja na njej izvedenih dokazov utemeljevala sklepanje, da je obdolžencema šlo za to, da si prilastita stvari majhne vrednosti.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
Sodišče, ki je v izpodbijani pravnomočni sodbi ponovno upoštevalo kazen, določeno obsojencu s pogojno obsodbo, ki je že bila upoštevana pri določitvi enotne kazni v drugi sodbi, je v odločbi o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi drugega odstavka 53. člena v zvezi s četrtim odstavkom 52. člena in 47. členom KZ.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1011882
ZMZ člen 51, 55. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pravnomočno končan postopek za mednarodno zaščito – pravni interes za pritožbo
O tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova ponovna (druga) prošnja za priznanje mednarodne zaščite zavrne kot očitno neutemeljena, je bilo že pravnomočno odločeno. Ob takšni pravnomočni odločitvi je tudi podaljšanje omejitve gibanja, določeno z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehalo učinkovati, saj tožnik ni več prosilec za mednarodno zaščito, torej mu na podlagi ZMZ ni več mogoče omejevati gibanja.
Tožena stranka je s svojimi procesnimi dejanji – konkretiziranimi pripombami na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke uspela vzbuditi pomislek v pravilnost in popolnost izdelanega izvedenskega mnenja.
Drži sicer, da verifikacija poklicne bolezni po Pravilniku o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, katere namen je zlasti zagotavljanje pravic iz naslova pokojninskega in socialnega zavarovanja, v odškodninskem sporu ne more biti odločilna. Vendar pa je dejstvo, da iz te listine izhaja, da življenjske aktivnosti tožeče stranke niso zmanjšane, narekovalo dopolnitev dokaznega postopka vsaj z zaslišanjem izvedenca (drugi odstavek 254. člena ZPP).
ugotovitev neobstoja stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost hoje - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije – zavrnitev dokaznega predloga – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – nova dejstva in novi dokazi v pritožbi – navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica uveljavlja nedenarna zahtevka (glavnega in podrednega) v premoženjskem sporu, ki imata različno dejansko in pravno podlago, zato je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP, po katerem se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek posebej.
Ker so toženka in njeni sorodniki več kot dvajset let izvrševali pravico služnosti poti po zemljišču tožnice, pa tožnica (oziroma lastnik služečega zemljišča) temu ni nasprotovala, in v tem času niso izvrševali služnosti vožnje, je odločitev nižjih sodišč o glavnem zahtevku materialnopravno pravilna (prvi odstavek 54. člena ZTLR).
Revizija ni dovoljena v sporih, v katerih je dovoljena pritožba. V obravnavanem primeru je bila pritožba zoper prvostopenjski sklep dovoljena in je bil tožnik v pravnem pouku tudi pravilno poučen, vendar je ni vložil, pač pa je vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Na podlagi ugotovitev, da tožnikov pravni prednik sporne poti ni uporabljal ves čas do prodaje nepremičnin tožniku, od leta 1982, ko je tožnik kupil nepremičnine, do katerih teče sporna pot, do leta 2000, ko se je toženka uprla uporabi poti, pa ni poteklo dvajset let, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja služnostne poti, pridobljena na podlagi priposestvovanja, pravilna.
ZPCP-1 člen 78. Pravilnik o dodelitvi dovolilnic za mednarodni prevoz stvari v cestnem prometu in CEMT dovolilnic člen 11, 23.
dovolilnice – dodelitev dovolilnic za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu
Če prevoznik ne vrne vseh vrst dovolilnic iz preteklega delilnega obdobja, mu lahko delilec v celoti ali delno zaustavi ali zmanjša naslednjo dodelitev dovolilnic.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZZVZZ člen 2. ZOR člen 18, 18/2, 154, 158.
povrnitev škode – odgovornost bolnišnice – odgovornost zdravnika – medicinska napaka (zdravniška napaka) – ginekološki poseg - zaplet pri nujni operaciji vnetnega tumorja – pojasnilna dolžnost – soglasje za opravo posega - skrbnost dobrega strokovnjaka – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi morebiti še lahko v konkretnem primeru storili, da bi bilo zdravljenje tožnice čimbolj uspešno, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih konkretnih okoliščinah storjeno, kar določajo trenutne zmožnosti, praksa in standardi zdravljenja.
Postopek diagnostike in predoperativnega zdravljenja tožnice je bil izveden skrbno, v skladu s pravili stroke in doktrino. Enako je bilo izvedeno tudi njeno zdravljenje (operacija), in to kljub komplikaciji (prerezanju sečevoda), pri kateri po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč o izredni zahtevnosti operacije in statistični verjetnosti nastanka zapleta, ne gre za zdravniško napako. Sama komplikacija je bila po ugotovitvah nižjih sodišč (ob upoštevanju standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka) zaznana pravočasno in nato ustrezno zdravljena.
Kršitev pojasnilne dolžnosti ni v vzročni zvezi z vtoževano škodo. Operativni poseg namreč ni bil samo nujen (vnetni tumor je že ogrožal tožničino življenje), temveč tožnica tudi ni izkazala, da bi ob spoštovanju pojasnilne dolžnosti opravo posega pri toženki zavrnila in se odločila za drugo bolnišnico.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - nastanek skupnega premoženja - vlaganje posebnega premoženja v premoženje kupljeno v času zakonske zveze - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Nepremičnine so bile sicer kupljene v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, vendar ne z denarjem, ki sta ga stranki pridobili z delom. Vsaka od pravdnih strank je imela v času začetka izvenzakonske skupnosti svoje stanovanje, ki je bilo po 51. členu ZZZDR njeno posebno premoženje. Nepremičnine pa so bile kupljene izključno s kupninama, ki sta ju dobili od prodaje tega posebnega premoženja. Ker za nakup nepremičnin stranki nista prispevali nobenega premoženja, ki bi bilo pridobljeno z njunim delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti, te nepremičnine niso postale njuno skupno premoženje. Tožnik, ne glede na to, ali je prispeval denar k nakupu nepremičnin, ni mogel postati njihov lastnik. Po 20. členu ZTLR se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Tožnik ni postal lastnik nepremičnin na podlagi ZZZDR, ker ni izpolnjeval pogojev iz 51. člena za nastanek skupne lastnine. Prav tako ni postal lastnik nepremičnin na nobeni od drugih navedenih podlag. Ni namreč sklenil pogodbe za nakup nepremičnin in se ni vpisal v zemljiško knjigo. To je storila toženka sama in tako pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla.
posvojitev otroka – preklic privolitve biološke matere v posvojitev
Ker je pravica staršev, da skrbijo za vzgojo in varstvo otrok, že z Ustavo varovana pravica, je privolitev staršev v posvojitev otroka mogoče umakniti oziroma preklicati pred iztekom enoletnega roka od prvotno dane izjave o privolitvi v posvojitev, saj posvojitev pred pretekom enega leta od izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 141. člena ZZZDR niti ni možna, če ne gre za izjemo po isti zakonski določbi.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revident samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost premoženja ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.
ODZ paragraf 1190, 1203. ZOR člen 813, 815. ZPP člen 5, 7, 7/1.
družbena pogodba - posredniška pogodba - pisno pooblastilo - zaslišanje zunaj glavne obravnave - trditvena podlaga
Odločilno v spornem pravnem razmerju je, da sta bila naročitelj (tožnik) in dejanski posrednik V. Š. družbenika družbe civilnega prava, zato ni šlo za običajno tristransko razmerje pri posredniški pogodbi (813. člen ZOR) naročitelj – posrednik – tretja oseba. Iz tega razloga se ni mogoče strinjati z ugovorom, da bi moralo biti pooblastilo tožnika za sprejem kupnine V. Š. pisno. V konkretnem primeru pa posrednikova (V. Š.) pravica do prejema kupnine ne izhaja iz posredniške pogodbe, temveč iz pooblastila družbenika – tožnika, danega drugemu družbeniku – V. Š. Za to pooblastilo družbeniku se obličnost ne zahteva.
ZUP člen 223, 324. ZUP (1986) člen 219. ZUS-1 člen 75, 75/2, 92.
inšpekcijski ukrep – sklep o popravi pomote – pravna podlaga za izdajo sklepa – ZUP (1986) ali ZUP – učinkovanje sklepa o popravi pomote
Sklep o popravi pomote je samostojen procesni sklep, ki ga pristojni organ lahko izda kadarkoli po izdaji odločbe, ki jo je treba popraviti, torej ni treba niti, da je dokončna, lahko pa je celo pravnomočna. S sklepom o popravi pomote se odpravljajo pomote tehničnega značaja.