ZDavP člen 45, 45/2. ZPP člen 101, 101/1, 207, 207/2.
odložitev prisilne izterjave – odločanje po prostem preudarku
Drugi odstavek 45. člena Zakona o davčnem postopku določa, da pritožba proti sklepu o prisilni izterjavi ne odloži začetka postopka prisilne izterjave, davčni organ pa lahko do odločitve o pritožbi odloži začeti postopek prisilne izterjave, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Po navedeni določbi „davčni organ lahko“, kar pomeni, da je s tem organu dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar mora pri tem organ ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev in v odločbi navesti razloge, ki so ga pripeljali do odločitve.
ugotavljanje dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - nedovoljen dokaz - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - privilegirana priča - zasliševanje prič - oprostitev pričevanja - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - dokazne ocena - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (ko gre za položaje iz 237. člena ZKP) ni storjena že na glavni obravnavi, to je ob izvedbi dokaza (ko sodišče t.i. privilegirane priče ne pouči v skladu z 236. členom ZKP ali ko pouka in izjave priče ne zapiše v zapisnik), temveč šele tedaj, ko sodišče na takšno izpovedbo opre sodbo.
Dokaz, ki sploh ni vir dejstev (čeprav je bil v dokaznem postopku izveden), ne predstavlja opore sodbe.
dohodnina – obnova postopka – subjektivni rok za vložitev predloga – notranja organizacijska razmerja davčnega organa
30-dnevni subjektivni rok za organ, ki po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka, začne teči z dnem, ko organ, ki je o obnovi postopka stvarno in krajevno pristojen odločati, izve za obnovitveni razlog. V primeru davčnih uradov kot organizacijskih enot Davčne uprave RS z zakonsko določeno krajevno pristojnostjo je to takrat, ko krajevno pristojni davčni urad izve za obnovitveni razlog, ne pa takrat, ko za obnovitveni razlog izve drug davčni urad oziroma Davčna uprava RS.
Tožnik mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanj težko popravljiva.
ZDoh člen 15, 64. ZGD člen 253, 276. ZDavP člen 115, 130. ZUP (1986) člen 202. ZDS člen 14.
udeležba članov uprave pri dobičku družbe – dohodek iz premoženja – osebni prejemki – dohodnina – obračun davka po odbitku – obseg davčne kontrole
Udeležba zaposlenih in članov uprave ter nadzornega sveta v dobičku pravne osebe nima podlage v njihovem premoženju, vključenem v to družbo, zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje te dohodke pravilno umestila med osebne prejemke po 15. členu ZDoh in ne med dohodke iz premoženja po 64. členu ZDoh.
Davčni organ je v postopku kontrole pravilnosti vlaganja in obračunavanja obrazcev utemeljeno naložil tožeči stranki, da pravilno obračuna davke in prispevke od prejemkov, izplačanih iz dobička družbe, ter o tem davčnemu organu predloži pravilne obračune.
ZUP člen 229, 229/1, 229/2, 260, 260-5, 260-9. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 92, 107.
obnova upravnega postopka – predlog za obnovo – vročanje v upravnem postopku – napake pri vročanju – stranski intervenient v upravnem postopku – opustitev oprave glavne obravnave
Glede na dejanske ugotovitve tožene stranke in sodišča prve stopnje, ki ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa v okviru presoje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je tožnica lahko sklepala, da je postopek v teku oziroma da je izdana odločba (drugi odstavek 229. člena ZUP), zaradi česar ni mogoče dovoliti obnove postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
pravni interes za tožbo – tožena stranka odpravila upravno odločbo – zadeva vrnjena v ponoven postopek
Za vložitev tožbe v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa tožnik, ki je uspel že v upravnem postopku, saj je tožena stranka prvostopno upravno odločbo v tem delu odpravila in vrnila v ponoven postopek.
davčni postopek – izbrisana družba – pravni naslednik – odločanje kljub prekinitvi postopka - prisilna izterjava davčnih obveznosti – pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi – izvršilni naslov – seznam zaostalih obveznosti – predmet izpodbijanja
S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni mogoče izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.
denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni – izvršilni naslov – ugovori v izvršilnem postopku
Izvršilni naslov je izvršljiva odločba, ki vsebuje številko in datum ter potrdilo o izvršljivosti. Izvršilnega naslova v postopku prisilne izterjave ni dopustno izpodbijati.
ZDen člen 9, 9/1, 63, 63/3. ZDRž DFJ in FLRJ člen 35, 35/2.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva – otrok, ki je bil med 2. svetovno vojno star 12 oziroma 16 let – lojalnost otroka – aktivna lojalnost odrasle osebe
Za ugotavljanje pogojev glede državljanstva v denacionalizacijskem postopku se v postopku po tretjem odstavku 63. člena ZDen uporablja Zakon o državljanstvu DFJ oziroma FLRJ. Ker tožnikova mati ni izkazala aktivne lojalnosti do slovenskega naroda, ni pa sporno, da je bila članica Kulturbunda oziroma Štajerske domovinske zveze (torej je bila nemške narodnosti) in da je od aprila leta 1945 dalje, tudi v letu 1948, živela v tujini, se ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko od 9. 5. 1945 dalje.
Tožnik pa, ki je bil ob začetku 2. svetovne vojne star 12 let, ob koncu pa 16, pri čemer ni sporno, da je bil po materi nemške narodnosti in je od aprila leta 1945, tudi v letu 1948, živel v tujini, torej je bil med drugo svetovno vojno otrok, glede na to ni mogel izkazovati aktivne lojalnosti, da bi bil nelojalen, pa ni dokazano, zato se šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana za potrebe ZDen.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne preizkuša pravilnosti dokazne presoje in ali so v pravnomočni sodbi pravilno in popolno ugotovljena pravno relevantna dejstva.
ZDavP člen 96, 97, 231, 231/1-2. ZDoh člen 122, 123. ZPD člen 60.
davčni dolg – zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga – prometni davek
O vprašanju zastaralnih rokov, ki so začeli teči po prej veljavnih predpisih, ZDavP niti kakšen drug zakon ne dovoljujeta uporabe določb ZDoh po 1.1.1997, zato se določbe ZDavP uporabljajo za odločanje o pravici do izterjave davčnega dolga tudi v primerih, ko je zastaranje sicer začelo teči po prej veljavnih predpisih, ni pa se po njih izteklo.
Zakon o prometnem davku – ZPD, ki se je uporabljal od 1.1.1992, je v 60. členu določal, da pravica do izterjave prometnega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v katerem je nastala davčna obveznost.
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, mora določno navesti in utemeljiti, v zvezi s katerimi dejstvi oziroma ugotovitvami naj bi bila takšna kršitev storjena in zakaj so ta dejstva odločilna.
obnova davčnega postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo oziroma nov dokaz
Novo dejstvo oziroma nov dokaz je obnovitveni razlog tudi, če ga je pristojni davčni organ ugotovil s pregledom poslovnih knjig davčnega zavezanca po izdaji odmerne odločbe.
davek od dobička pravnih oseb - posebna akontacija za davek od dobička pravnih oseb – izplačevalec in prejemnik devidend povezani osebi – skupinski davčni obračun
Na obveznost obračuna in plačila posebne akontacije za davek od dobička od izplačila dividende ne vpliva dejstvo, da sta izplačevalec in prejemnik dividende povezani osebi, ki ugotavljata davke na podlagi skupinskega obračuna.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - seznanitev z dokazi - zahteva za izločitev - rok za zahtevo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja navedb pritožbe
Sodišče zavrne izvedbo sicer relevantnega dokaza, če je dejstvo, ki naj bi se z njim dokazovalo, po prepričanju sodišča že ugotovljeno z ostalimi izvedenimi dokazi.