ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice - zavrženje
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje mora revident izkazati z odločbami, iz katerih je razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi.
ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 85, 85/1, 107, 107/2. CZ (1995) člen 3, 3/1-10, 48, 50, 50/1, 50/2-3. UICZ člen 655.
naknadni obračun carinskega dolga – carinske ugodnosti – ugodnosti po kontingentih – preferencialno poreklo blaga – vezanost na zahtevek stranke
Carinski organ ni imel podlage za priznanje ugodnosti, ki je stranka ni zahtevala, zato tudi potrdilo o preferencialnem evropskem poreklu blaga, ki je bilo priloženo ECL, v obravnavanem primeru ni pravno pomembno.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - neplačevanje najemnine - dopustitev revizije - dopuščena revizija - opustitev opomina najemodajalca - odpovedni razlog
Revizija glede vprašanja, kako je izostanek opomina tožeče stranke vplival na utemeljenost odpovednih razlogov neplačevanja najemnine in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, se dopusti.
ZOR člen 174, 174/1, 174/2, 174/3, 200, 203. ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
trditveno breme - razpravno načelo - priznanje dejstev - afirmativna litiskontestacija - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - delo z gradbeno mehanizacijo - kamnolom - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine - odmera odškodnine po prostem preudarku - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina - razlogi za revizijo
Toženka v postopku pred prvostopenjskim sodiščem dejstvom, ki jih je zatrjeval tožnik v zvezi z višino škode, ni oporekala. Že to, da toženka tem dejstvom ni nikoli nasprotovala, po načelu afirmativne litiskontestacije pomeni, da gre za molče priznano dejstvo.
Kot neustrezno je mogoče kvalificirati tožnikovo ravnanje pred samo nezgodo. Tožnik je bil, kljub dejstvu, da mu ni bilo izrecno prepovedano delo pod skalo, opozorjen na nevarnost, saj mu je delovodja pred nesrečo rekel, da naj se pod skalo „ne špila“. Nevarnosti se je tako zavedal. Imel je opravljen izpit iz varstva pri delu in bi delo po takrat veljavnih določilih Zakona o varstvu pri delu zaradi nevarnosti za življenje lahko odklonil, saj je (poleg delodajalca tudi) vsak delavec pri delu dolžan skrbeti za svojo varnost, vendar tega ni storil. S takšnim nerazumnim oziroma neskrbnim ravnanjem je soprispeval k nastanku škode.
Nižji sodišči sta vpliv invalidnine pri odmeri odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti ocenili v višini 5.007,51 EUR (prej 1,200.000,00 SIT). Ker so dejstva, ki so ugotovljena z uporabo prostega preudarka, dejstva, jih z revizijo ni dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).
obnova postopka – razlogi za obnovo postopka – vročitev tožbe s fikcijo vročitve – procesne predpostavke za dovoljenost predloga za obnovo postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – vročanje sodne odločbe s fikcijo vročitve – zavrženje predloga za obnovo postopka
Predlog za obnovo postopka se v primeru iz 3. točke 394. člena ZPP vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Če bi začel teči ta rok preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča (drugi odstavek 396. člena ZPP). Po navedenih določbah je za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka pomembna vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje, s pravnomočnostjo katere je bil pravdni postopek pravnomočno končan, oziroma njena pravnomočnost, kadar bi tak rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, ne pa trenutek, ko je toženec izvedel za možnost vložitve predloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0011690
ZOR člen 73. OZ člen 58.
darilna pogodba – obličnost - konvalidacija pogodbe – izpolnitev pogodbene obveznosti – izočitev nepremičnine v posest – nemožnost vpisa v zemljiško knjigo zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja – izročitev listin, potrebnih za vpis v zemljiško knjigo
Sporna nepremičnina se zaradi v pogodbi dogovorjene darovalkine pravice dosmrtne uporabe ni mogla izročiti v posest, prav tako pa zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja tudi ni bil mogoč vpis v zemljiško knjigo. Zato je v obravnavani zadevi mogoče šteti kot izročitev nepremičnine (realizacijo pogodbe) tudi izročitev izvirnikov listin, na podlagi katerih se je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Preizkus že sprejetih odločitev in dosedanja dinamika odločanja sodišča ne more biti predmet presoje v postopku o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP. Z naštetim nezadovoljna stranka ima na razpolago izrecno predvidene druge procesnopravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu pravkar navedene zakonske določbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razburjenje javnosti – zanimanje javnosti – nasprotujoči interesi – objektivna nepristranskost sodišča - upravičen dvom v delo sodišča
Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.
ugotovitvena tožba – obstoj lastninske pravice na nepremičnini - pravni interes – pravna korist – zavrženje tožbe – negotovost pravnega položaja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Meritorna odločitev o zavrnitvi tožničinega ugotovitvenega zahtevka implicira pravnomočno ugotovitev, da tožnica ni lastnica nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. To pa je povsem v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem, vzpostavljenim pred izdajo zavrnilne sodbe sodišča prve stopnje, in v nasprotju z razlogi pravnomočne odločitve, utemeljene izključno z odsotnostjo tožničinega pravnega interesa za ugotovitveno tožbo (ker da je tožnica že postala pravno neoporečna lastnica sporne nepremičnine). Slednje drži, vendar je v nasprotju z ugotovitvijo iz izreka pravnomočne sodbe, da tožnica ni lastnica te nepremičnine.
Niti toženka niti stranski intervenient na njeni strani v postopku pred nižjima sodiščema tem trditvam oziroma zatrjevani vzročni zvezi nista oporekala. Že to, da tožničinim trditvam v tej smeri ni bilo nikdar nasprotovano, po sistemu afirmativne litiskontestacije pomeni, da gre za molče priznano dejstvo. Tožnica je za dokazovanje tega dejstva (in drugih) predlagala celo dokaz z izvedencem iz varstva pri delu. Izvedbi dokaza je toženka (uspešno) nasprotovala tudi iz razloga, češ da je nepotreben, saj med pravdnima strankama ni sporno, kako je do škodnega dogodka prišlo. Po presoji revizijskega sodišča zato navedena ugotovitev predstavlja neprerekano, hkrati pa celo po sistemu negativne litiskontestacije molče (konkludentno) priznano dejstvo, ki sta ga nižji sodišči pravilno ugotovili (brez izvajanja dokazov) že na podlagi tožničinih trditev
Tudi po presoji revizijskega sodišča je ravnanje učitelja telesne vzgoje, ki se presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka takšno, da je že na podlagi temeljnih pravil logičnega mišljenja in osnovnih izkušenj jasno, da pouk športne vzgoje, pri katerem učenke izvajajo vaje na visokih orodjih brez stalne prisotnosti učitelja, ne ustreza zahtevam varnega pouka, pri katerem udeležencem ne nastaja škoda.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristanskost sojenja - pritisk lokalnega prebivalstva - medijska izpostavljenost spora
Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank, in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0012066
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2-11. ZIP člen 15, 56. ZMZPP člen 17, 87, 87/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - avstrijsko pravo - spor z mednarodnim elementom - pripojitev - pravna sposobnost - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka tuje osebe - združitev zadrug
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. S stališča pravne identitete gre v takem primeru za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (napačno ali pomanjkljivo) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
neveljavnost oporoke – oporočna sposobnost – napake v obliki oporoke – dokazna ocena – pisna oporoka pred pričami
Vloga oporočnih prič je v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, ter da lahko ti dejstvi potrdita.
Ena nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta v sporu z več zahtevki z različno podlago ne zadostuje za dovoljenost revizije, saj ni mogoče ugotoviti, na kateri oziroma katere tožbene zahtevke se nanaša, niti koliko vrednosti odpade na vsakega od uveljavljanih tožbenih zahtevkov.
skupno premoženje zakoncev – ugotovitev neveljavnosti pogodbe o prodaji stanovanja – dogovor o vodenju poslov med zakoncema – ničnost pogodbe – navidezna pogodba – oderuška pogodba – subjektivni element oderuštva - trditveno in dokazno breme
Sporna pogodba o prodaji stanovanja ne more biti nična iz razloga navideznosti pogodbe (glej 66. člen ZOR), saj ni izkazano, da je prodajna pogodba rezultat zavestnega razhajanja med voljo in izjavo pogodbenih strank.
Presoja oderuštva je mogoča le v primeru, ko pravdna stranka zatrjuje (in dokazuje) vse njegove elemente. Eden izmed teh je subjektivni element, ko ena pogodbena stranka zavestno izkoristi stisko, lahkomiselnost, neizkušenost, odvisnost ali težko premoženjsko stanje druge pogodbene stranke za dosego premoženjske koristi, pri čemer mora obstajati zveza med takim osebnim stanjem in nesorazmerjem dajatev.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – osebe nemške nacionalne pripadnosti – domneva nelojalnosti – dokazovanje lojalnosti – dokazno breme – oseba stara 18 let
Za osebo, ki je v začetku druge svetovne vojne že bila stara 18 let (čeprav je bila po tedanjih predpisih še mladoletna), ni dvoma, da je bila sposobna oblikovati svojo voljo, torej bi morala zase izkazati aktivno lojalnost do slovenskega naroda. Ker tega ni izkazala, se ne šteje za jugoslovansko in slovensko državljanko po 9. členu ZDen.