ukrep inšpektorja za ceste - občinska cesta - preglednost ceste - živa meja v varovalnem pasu
Za izrek inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi je relevantna ugotovitev, da živa meja ovira polje preglednosti v križišču lokalnih cest. Gre za dejstvo, da predmetni del žive meje (ciprese) v preglednostnem trikotniku moti preglednost v minimalni razdalji 30 m in s tem ne zagotavlja polja preglednosti, ki bi ga predmetno križišče moralo imeti.
ZDDV-1 člen 46, 46/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79.
DDV - oprostitev plačila DDV - oprostitev za transakcije znotraj unije - pogoji za oprostitev
Po prvem odstavku 46. člena ZDDV-, so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v tej drugi državi članici. Glede navedenih oprostitev dobave blaga znotraj EU je sodna praksa SEU jasna in iz nje izhaja obveznost prodajalca (dobavitelja), da dokaže, da je blago fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. Gre za ustaljeno sodno prakso SEU, po kateri se oprostitev blaga zunaj Skupnosti oz. EU uporabi le, če je bila lastninska pravica na tem blagu prenesena na kupca in če je prodajalec dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. To pomeni, da je na dobavitelju dolžnost, da verodostojno dokaže, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev pod pogoji, ki jih določa država članica.
poprava krivic - odškodnina - zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA
Zahteva za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988 ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka na podlagi ZPKri.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije - akt podržavljenja
Premoženje je bilo podržavljeno s samim predpisom (ex lege) dne 6. 2. 1945, ko je stopil v veljavo Odlok AVNOJ, torej za časa življenja razlaščenca. To namreč jasno izhaja tako iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije kot tudi iz historičnih zemljiškoknjižnih izpisov, ki Odlok AVNOJ navajajo kot podlago za prenos lastninske pravice na zemljiščih na državo. Premoženje, ki je že bilo podržavljeno z Odlokom AVNOJ, tako ni moglo biti kasneje ponovno podržavljeno s sodbo Sodišča narodne časti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - odsvojitev nepremičnine - uveljavljanje izgube - napoved za odmero davka - rok za vložitev napovedi
Glede na 326. člen ZDavP-2 je treba zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala napovedati na predpisan način (v napovedi) in v predpisanem roku do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ta rok je materialni in s tem prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati in da po preteku roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki ga daje zakon, ugasne.
Pravočasno oddana napoved za odmero davka od dobička iz naslova odsvojitve vrednostnih papirjev ne pomeni tudi pravočasnega uveljavljanja pobota med doseženim dobičkom iz naslova odsvojitve nepremičnin in doseženo izgubo od odsvojitve vrednostnih papirjev. Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati. Tožnik pobota nesporno ni posebej napovedal, saj po njegovem (napačnem) mnenju takrat dobiček iz naslova odsvojitve nepremičnin ni obstajal. Prav tako ni dolžnost davčnega organa, da bi izvajal pobot sam po uradni dolžnosti, saj organ tako ravna le v postopku odmere davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, kjer pa mora biti pobot posebej napovedan. Glede na zakonsko dikcijo obstajata dva davčna postopka, kjer se lahko plusi in minusi med sabo pobotajo, vendar le, če so uveljavljeni v postopku odmere davka od dobička od odsvojitvenih papirjev.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev poslovnega deleža - odsvojitev vrednostnih papirjev - povezana oseba - navidezen pravni posel
Tožnik v tožbi samo opozarja na nekatere zakonske določbe, ne pove pa, v čem naj bi bile kršene. Kolikor se sklicuje na 30-dnevni rok iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ima prav, da gre za varovalko, ki preprečuje davčne goljufije in da je le-ta vgrajena že v zakon. Vendar pa to pomeni le, da v takšnem primeru, kot je opisani, negativna razlika, ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala, samodejno, brez ugotavljanja še drugih okoliščin konkretnega primera, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Ne pomeni pa citirana ureditev ovire za to, da se ob tem, ko se ugotovijo še druge relevantne okoliščine, ki kažejo na nedopustno davčno izogibanje, upošteva pridobivanje ali odsvajanje vsebinsko istovrstnega kapitala v daljšem časovnem obdobju, kot se je to ugotavljalo v konkretnem primeru.
davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. To določilo ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba. Dejstvo, da je tožnik njen družbenik, za odločitev ni relevantno. Z določbami 19. člena ZDO se namreč uvaja davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.
Štipendija - štipendija za nadarjene - štipendija lokalne skupnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Odlok o štipendiranju MOL izrecno ne ureja pristojnosti za sodno varstvo v sporih glede (ne)dodelitve tovrstne štipendije. Vendar pa je to vprašanje na splošno uredil zakonodajalec, ki je za reševanje tovrstnih sporov z določilom ZDSS-1 podelil pristojnost socialnemu sodišču, ki je tako med drugim pristojno tudi za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, za kar gre v obravnavanem primeru.
V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - vloga - dopolnitev vloge
Tožena stranka bi morala v pozivu zahtevati od tožeče stranke, da se konkretno opredeli glede časa črpanja sredstev upravičenih stroškov investicije glede na obdobje, ki je bilo z javnim pozivom predvideno za dodeljevanje sredstev. Ker tega ni storila, ni imela podlage za zavrnitev vloge tožeče stranke zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega poziva.
Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.
V obravnavani zadevi ne gre za takšno zadevo, kjer bi pooblaščenec tožnika uporabil tuje pravne vire, saj uporaba Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti in Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti uporabljajo vsi udeleženci v carinskih postopkih in ne predstavlja uporabe tujih pravnih virov. Tudi ne gre za uporabo posebnega strokovnega znanja iz izvenpravnih področjih ali tujega jezika.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 34, 37, 37/2.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - premoženjski pogoj
Davčni zavezanec mora za odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati pogoje tako glede nizkih dohodkov, kakor tudi premoženja. V kolikor eden izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, odpisa davčnega dolga ni mogoče dovoliti. Sodišče se zato strinja z zaključkom tožene stranke, da glede na premoženje, s katerim tožnik razpolaga in se upošteva na podlagi 34. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ter višine mesečnih prihodkov (692,98 EUR), navedeni premoženjski pogoj ni izpolnjen, saj gre za premoženje, ki ni v celoti nujno za preživljanje in ki v celoti zadostuje za poplačilo davčnega dolga.
odmera davka v posebnih primerih - izvor premoženja - verjetna davčna osnova - dokazno breme - posojilo
Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje upravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice. Gre torej za odločanje, pri katerem dvom v resničnost nekega dejstva ali okoliščine sicer ni izključen, istočasno pa so razlogi, ki govorijo za resničnost nekega dejstva močnejši od razloga, ki govori nasprotno oziroma proti njegovemu obstoju.
V postopku je davčni organ tožniku omogočil dokazovanje dejstev, ki gredo njemu v prid glede na to, da je šlo za dokaze v njegovi sferi. Ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca. Ta mora že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvan, da dokaže nasprotno.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija
Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni navedel nobenega od revizijskih razlogov v zvezi s sodbo in zato nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
vpis v imenik odvetniških kandidatov - pogoji za vpis v imenik - pošteno in vestno opravljanje poklica - osebni stečaj
Določbe 50. člena ZOdv, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz 7. točke 25. člena ZOdv, veljajo tako za odvetnike kot za odvetniške kandidate, tako za prve kot za druge se pričakuje izpolnjevanje višjih moralnih in etičnih kriterijev od povprečnih. Izpolnjevanje le teh pa se lahko ocenjuje le na podlagi preteklega obnašanja kandidata, iz katerega je utemeljeno sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo odvetniškega kandidata.
Pavšalni ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev njene ustavne pravice do enakosti pred zakonom ter pravice do dela iz 14. in 29. člena Ustave RS ni utemeljen. Dejstvo je, da je tožeči stranki zaradi odločitve tožene stranke onemogočeno delo odvetniškega kandidata, navedeni poseg pa je po mnenju sodišča dopusten, saj se z njim varuje pravice morebitnih bodočih strank tožeče stranke in javna korist.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.2, 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 102, 102/5. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost priloga.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - neskladna gradnja - nezahtevni objekt - skedenj - stik z obstoječim objektom - načelo zaslišanja stranke
Za neskladno gradnjo gre glede na določilo točke 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 zato, ker je bilo gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar je bilo ugotovljeno, da je takšna gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, oziroma da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
V gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012 je sicer res navedeno, da bo skedenj zgrajen stikoma z obstoječim objektom, vendar pa to še ne pomeni, da je lahko ta objekt sestavni del nekega drugega objekta tako, da je konstrukcijsko povezan z njim, kar je v konkretnem primeru.
Glede na to, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeleži ustne obravnave z ogledom na kraju samem, razlogov za izostanek pa ni navedla, ampak zgolj to, da prosi za preložitev, sodišče meni, da ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - predlog za izločitev sodnika
V konkretnem primeru iz vsebine tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo preiskovalne sodnice, ki je zavrgla njegov predlog za njeno izločitev. Gre torej za sklep, izdan v kazenskem postopku, ki sodi v pristojnost rednega sodišča. Tožnik zato odločitve, ki jih je sprejelo okrožno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka, po izčrpanju pravnih sredstev pa v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 32. ZKP člen 205, 205/2, 420, 420/4.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pripor - kazenski postopek - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Izpodbijani sklep senata Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora ni akt, ki bi se na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, s tem pa ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje subsidiarnega upravnega spora. Tožniku je namreč sodno varstvo zoper izpodbijani sklep zagotovljeno v ZKP.
Ena od procesnih predpostavk za izdajo začasne odredbe je po 32. členu ZUS-1 tudi ta, da je zoper akt, za katerega se predlaga začasno zadržanje izvršitve, vložena tožba v upravnem sporu.