• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>
  • 161.
    UPRS sodba I U 2036/2014
    6.10.2015
    UL0012289
    ZDO člen 14, 15, 19, 19-2.
    davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
    V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. To določilo ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba. Dejstvo, da je tožnik njen družbenik, za odločitev ni relevantno. Z določbami 19. člena ZDO se namreč uvaja davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.
  • 162.
    UPRS sodba I U 1369/2015
    6.10.2015
    UL0011212
    ZBPP člen 11, 11/2.
    brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za izvedbo dejanja v postopku - izvršilna dejanja - zadnji dan roka vložena prošnja
    Ker izvršilna dejanja še niso bila opravljena, tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničine prošnje, ob sklicevanju na drugi odstavek 11. člena ZBPP.
  • 163.
    UPRS sodba I U 309/2015
    6.10.2015
    UL0011388
    ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
    Obrazložitev izpodbijane odločbe nima vsebine, ki jo kot obvezno določa ZUP. Če upravni akt nima obveznih sestavin obrazložitve, se takega upravnega akta ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS.
  • 164.
    UPRS sodba I U 591/2015
    6.10.2015
    UL0011979
    ZDavP-2 člen 79. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 27.
    obračun dajatev - stroški postopka - odmera stroškov - Odvetniška tarifa
    V obravnavani zadevi ne gre za takšno zadevo, kjer bi pooblaščenec tožnika uporabil tuje pravne vire, saj uporaba Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti in Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti uporabljajo vsi udeleženci v carinskih postopkih in ne predstavlja uporabe tujih pravnih virov. Tudi ne gre za uporabo posebnega strokovnega znanja iz izvenpravnih področjih ali tujega jezika.
  • 165.
    UPRS sodba I U 1949/2014
    6.10.2015
    UL0011385
    ZDDV-1 člen 39, 39/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 41.
    DDV - odmera DDV - popravek obračunanega DDV - dobropis - pomanjkljivosti na dobropisu
    V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.
  • 166.
    UPRS sodba I U 988/2015
    6.10.2015
    UL0011341
    ZZRZI člen 62, 64, 64/8, 64/9.
    zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - dokazovanje realizacije pogodbe
    Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.
  • 167.
    UPRS sodba I U 1701/2014
    6.10.2015
    UL0013338
    ZDavP-2 člen 74, 74/3, 80, 97, 97/5.
    davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev poslovnega deleža - odsvojitev vrednostnih papirjev - povezana oseba - navidezen pravni posel
    Tožnik v tožbi samo opozarja na nekatere zakonske določbe, ne pove pa, v čem naj bi bile kršene. Kolikor se sklicuje na 30-dnevni rok iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ima prav, da gre za varovalko, ki preprečuje davčne goljufije in da je le-ta vgrajena že v zakon. Vendar pa to pomeni le, da v takšnem primeru, kot je opisani, negativna razlika, ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala, samodejno, brez ugotavljanja še drugih okoliščin konkretnega primera, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Ne pomeni pa citirana ureditev ovire za to, da se ob tem, ko se ugotovijo še druge relevantne okoliščine, ki kažejo na nedopustno davčno izogibanje, upošteva pridobivanje ali odsvajanje vsebinsko istovrstnega kapitala v daljšem časovnem obdobju, kot se je to ugotavljalo v konkretnem primeru.
  • 168.
    UPRS sodba I U 161/2015
    6.10.2015
    UL0011497
    ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.
    odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji - dohodek - plačevanje preživnine - dokazno breme
    Davčni organ je utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za odlog, odpis ali obročno plačilo davčnega dolga. Tožnikovega ugovora, da plačuje preživnino za mladoletnega sina, v postopku na prvi stopnji upravičeno ni upošteval, saj ta podatek iz upravnih spisov ne izhaja. Sodišče pa tožniku pojasnjuje, da plačevanje preživnine zmanjšuje njegov mesečni dohodek in bi zato lahko vplivalo na drugačno odločitev, vendar mora to dejstvo pravočasno uveljavljati in nato tudi dokazati (dokazno breme je torej na tožniku), in sicer lahko to uveljavlja v novi prošnji za odpis, odlog ali obročno odplačilo davčnega dolga.
  • 169.
    UPRS sodba II U 329/2015
    6.10.2015
    UM0012423
    ZUP člen 67. ZBPP člen 32, 32/2.
    brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
    Ker tožeča stranka vloge ni vložila na predpisanem obrazcu, pisna vloga pa tudi ni vsebovala podatkov, ki jih kot obvezne določa drugi odstavek 32. člen ZBPP, je organ za brezplačno pravno pomoč tako vlogo pravilno obravnaval kot nepopolno po 67. členu ZUP. Ta določba organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oz. popravi. Če stranka po pozivu vlogo dopolni, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so bile pomanjkljivosti vloge odpravljene.
  • 170.
    UPRS sodba I U 435/2015
    6.10.2015
    UL0011389
    ZDPN-2 člen 3, 14.
    davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice - promet nepremičnin v izvršilnem postopku - javna dražba
    Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnine, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega leži nepremičnina.
  • 171.
    UPRS sodba in sklep I U 878/2015
    6.10.2015
    UL0011338
    ZCes-1 člen 95.
    ukrep inšpektorja za ceste - občinska cesta - preglednost ceste - živa meja v varovalnem pasu
    Za izrek inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi je relevantna ugotovitev, da živa meja ovira polje preglednosti v križišču lokalnih cest. Gre za dejstvo, da predmetni del žive meje (ciprese) v preglednostnem trikotniku moti preglednost v minimalni razdalji 30 m in s tem ne zagotavlja polja preglednosti, ki bi ga predmetno križišče moralo imeti.
  • 172.
    UPRS sodba I U 754/2015
    6.10.2015
    UL0010989
    ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 34, 37, 37/2.
    davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - premoženjski pogoj
    Davčni zavezanec mora za odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati pogoje tako glede nizkih dohodkov, kakor tudi premoženja. V kolikor eden izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, odpisa davčnega dolga ni mogoče dovoliti. Sodišče se zato strinja z zaključkom tožene stranke, da glede na premoženje, s katerim tožnik razpolaga in se upošteva na podlagi 34. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ter višine mesečnih prihodkov (692,98 EUR), navedeni premoženjski pogoj ni izpolnjen, saj gre za premoženje, ki ni v celoti nujno za preživljanje in ki v celoti zadostuje za poplačilo davčnega dolga.
  • 173.
    UPRS sodba II U 388/2014
    6.10.2015
    UM0012425
    ZUP člen 4. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud člen 3, 4.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
    Glede primernosti vrstnega reda prispelih vlog do porabe sredstev po javnem pozivu kot načina dodeljevanja sredstev sodišče pojasnuje, da gre pri tovrstnih postopkih po ustaljeni sodni praksi za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravicah prijaviteljev. Javni poziv (enako kot javni razpis) predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega poziva, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega poziva ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju.
  • 174.
    UPRS sodba I U 1694/2014
    6.10.2015
    UL0010990
    ZDoh-2 člen 97. ZDavP-2 člen 326, 326/4.
    dohodnina - dobiček iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - odsvojitev nepremičnine - uveljavljanje izgube - napoved za odmero davka - rok za vložitev napovedi
    Glede na 326. člen ZDavP-2 je treba zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala napovedati na predpisan način (v napovedi) in v predpisanem roku do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ta rok je materialni in s tem prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati in da po preteku roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki ga daje zakon, ugasne.

    Pravočasno oddana napoved za odmero davka od dobička iz naslova odsvojitve vrednostnih papirjev ne pomeni tudi pravočasnega uveljavljanja pobota med doseženim dobičkom iz naslova odsvojitve nepremičnin in doseženo izgubo od odsvojitve vrednostnih papirjev. Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati. Tožnik pobota nesporno ni posebej napovedal, saj po njegovem (napačnem) mnenju takrat dobiček iz naslova odsvojitve nepremičnin ni obstajal. Prav tako ni dolžnost davčnega organa, da bi izvajal pobot sam po uradni dolžnosti, saj organ tako ravna le v postopku odmere davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, kjer pa mora biti pobot posebej napovedan. Glede na zakonsko dikcijo obstajata dva davčna postopka, kjer se lahko plusi in minusi med sabo pobotajo, vendar le, če so uveljavljeni v postopku odmere davka od dobička od odsvojitvenih papirjev.
  • 175.
    UPRS Sodba I U 943/2014-15
    6.10.2015
    UP00016324
    ZDavP-2 člen 68, 68/5,68/6, 77.
    odmera davka v posebnih primerih - izvor premoženja - verjetna davčna osnova - dokazno breme - posojilo
    Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje upravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice. Gre torej za odločanje, pri katerem dvom v resničnost nekega dejstva ali okoliščine sicer ni izključen, istočasno pa so razlogi, ki govorijo za resničnost nekega dejstva močnejši od razloga, ki govori nasprotno oziroma proti njegovemu obstoju.

    V postopku je davčni organ tožniku omogočil dokazovanje dejstev, ki gredo njemu v prid glede na to, da je šlo za dokaze v njegovi sferi. Ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca. Ta mora že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvan, da dokaže nasprotno.
  • 176.
    UPRS sodba III U 234/2015
    2.10.2015
    UN0021789
    ZBPP člen 24.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba - posebna pravna pomoč
    Prosilec kot pravno zadevo navaja kršitev osebnega dostojanstva in osebnostnih pravic po 35. členu Ustave RS glede na 21. člen Ustave RS ter 30. člen ZUS-1 oziroma glede na 25. člen Ustave RS in 36. člen ZBPP. S takimi neobrazloženimi in posplošenimi trditvami pa ni moč zadostiti pogoju zatrjevanja kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

    Spremenjeni ZBPP (ZBPP-C) ne predvideva več dodelitve BPP brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena v primeru ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču RS in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (posebna pravna pomoč).
  • 177.
    UPRS sodba III U 360/2014
    2.10.2015
    UN0021817
    ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-7, 50. URS člen 14, 29.
    vpis v imenik odvetniških kandidatov - pogoji za vpis v imenik - pošteno in vestno opravljanje poklica - osebni stečaj
    Določbe 50. člena ZOdv, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz 7. točke 25. člena ZOdv, veljajo tako za odvetnike kot za odvetniške kandidate, tako za prve kot za druge se pričakuje izpolnjevanje višjih moralnih in etičnih kriterijev od povprečnih. Izpolnjevanje le teh pa se lahko ocenjuje le na podlagi preteklega obnašanja kandidata, iz katerega je utemeljeno sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo odvetniškega kandidata.

    Pavšalni ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev njene ustavne pravice do enakosti pred zakonom ter pravice do dela iz 14. in 29. člena Ustave RS ni utemeljen. Dejstvo je, da je tožeči stranki zaradi odločitve tožene stranke onemogočeno delo odvetniškega kandidata, navedeni poseg pa je po mnenju sodišča dopusten, saj se z njim varuje pravice morebitnih bodočih strank tožeče stranke in javna korist.
  • 178.
    UPRS sodba III U 32/2015
    2.10.2015
    UN0021787
    ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.2, 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 102, 102/5. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost priloga.
    nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - neskladna gradnja - nezahtevni objekt - skedenj - stik z obstoječim objektom - načelo zaslišanja stranke
    Za neskladno gradnjo gre glede na določilo točke 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 zato, ker je bilo gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar je bilo ugotovljeno, da je takšna gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, oziroma da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.

    V gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012 je sicer res navedeno, da bo skedenj zgrajen stikoma z obstoječim objektom, vendar pa to še ne pomeni, da je lahko ta objekt sestavni del nekega drugega objekta tako, da je konstrukcijsko povezan z njim, kar je v konkretnem primeru.

    Glede na to, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeleži ustne obravnave z ogledom na kraju samem, razlogov za izostanek pa ni navedla, ampak zgolj to, da prosi za preložitev, sodišče meni, da ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
  • 179.
    UPRS sklep III U 181/2015
    2.10.2015
    UN0021785
    ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/4.
    upravni spor - stvarna pristojnost - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
    V konkretni zadevi gre za odločanje v kazenski zadevi, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

    Pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, ki ga tožnik izpodbija, je potrebno najprej vložiti pri prvostopenjskemu sodišču, to je v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Kopru, da opravi predhodni preizkus pravnega sredstva, iz navedenega razloga sodišče meni, da je za obravnavanje tožnikove vloge v konkretnem primeru pristojno Okrožno sodišče v Kopru.
  • 180.
    UPRS sodba III U 78/2015
    2.10.2015
    UN0021795
    ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 1, 3, 5, 6, 8. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
    hrup - dovoljenje za začasno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
    Tožena stranka je izhajala iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb, s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče pomeni že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup nedopustno vplival na tožnika ali ne, torej vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa odločanje, ali se tožnikoma dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranka udeleženca v postopku, je torej ključna le ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni ugotavljala niti obrazložila.

    ZUP opredeljuje pojem stranskega udeleženca le v procesnem smislu, medtem ko je materialni predpis tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, obveznosti ali neposredno pravno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je zato osnova za odločanje o zahtevi tožnikov za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, na katero sta se tožnika že vse od začetka postopka tudi sklicevala.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>