dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije - upravičena odsotnost
Ker je tožnik kot mladoletna oseba zapustil Slovenijo skupaj z družino avgusta leta 1991, zaradi izgube očetove službe in službenega stanovanja, ni podan razlog iz prve alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod z družino iz Republike Slovenije ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Dejanski izbris iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji se je namreč zgodil 26. 2. 1992.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku - občina
Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker ni ne zavezanec za plačilo nadomestila, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki to nadomestilo odmerja. Slednja pristojnost je bila namreč z zakonom prenesena v pristojnost davčnega organa.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - datum odhoda iz Slovenije - dejansko življenje v Republiki Slovenije - upravičena odsotnost
Tožnik je zapustil Slovenijo skupaj z družino že oktobra leta 1991 zaradi izgube službe in stanovanja, zato ni podan razlog iz prve alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Dejanski izbris iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji, se je namreč zgodil 26. 2. 1992. Tožnik po odhodu tudi ni izkazal nobenih aktivnosti, ki bi kazale na to, da bi se sam ali z družino vrnil in nadaljeval življenje v Sloveniji.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 38, 38/3. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 149.
upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - procesne predpostavke za dopustnost upravnega spora - vložena pritožba v upravnem postopku - davčna izvršba - izvrševanje sklepa - zaračunani stroški banke - vračilo
V upravnem sporu se ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe.
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, mora sodišče tožbo zavreči. Tožnik je sklep, ki je predmet tega upravnega spora, s pritožbo izrecno izpodbijal samo v delu. V preostalem delu, v katerem pritožba ni bila vložena, upravni spor zoper izpodbijani sklep ni dopusten, zato je sodišče tožbo v tem delu moralo zavreči.
Izpodbijana odločitev je sicer napačno poimenovana (gre za odločbo in ne za sklep), kar pa ne pomeni takšne kršitve pravil postopka, ki bi zahtevala odpravo sicer z zakonom skladne odločitve. Podlage za to, da bi se tožniku v okviru davčnega postopka vrnila sredstva, ki mu jih je v zvezi z izvrševanjem sklepa o davčni izvršbi zaračunala banka, namreč ni. Davčna organa sta to vračilo obravnavala kot stroške postopka in argumentirano utemeljila, da je bil glede na okoliščine konkretne zadeve sklep o davčni izvršbi upravičeno izdan, saj je imel tožnik na navedeni dan dolg v višini, ki je presegala zakonski prag za začetek davčne izvršbe, in zato zahteva za vračilo ni utemeljena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dovozna pot
Tožnik v okviru upravnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ne more zahtevati ureditve pravnih razmerij izven okvirov, ki jih postavljajo predpisi, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Dovoljenost emisij, ki jih je dolžan trpeti, je zato mogoče presojati izključno s stališča teh predpisov, ne pa po splošnih načelih stvarnega prava, kar je lahko le predmet pravdnega postopka.
Tako dovozna pot, kot tudi utrjena površina dvorišča imata status samostojnih objektov, zato ju je treba kot taka obravnavati tudi s stališča skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe
Tožnik je že ob sklenitvi sodne poravnave vedel, da je do njene sklenitve prišlo v nasprotju z njegovo voljo, zaradi vpliva tako njegovega odvetnika kot ostalih udeležencev poravnave. Navedeno pomeni, da je že takrat pričel teči 3 mesečni (prekluzivni) rok za vložitev tožbe iz 393. člena ZPP. Ker je tožnik glede na navedeno zamudil rok za vložitev tožbe, sodišče soglaša z ugotovitvijo, da dodelitev BPP v zaprošeni zadevi ne bi bila razumna in da nima verjetnega izgleda za uspeh.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris na podlagi odločbe - odškodnina zaradi izbrisa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev upravnega organa temelji na ugotovitvi, da tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 oziroma ko so zanjo pričele veljati določbe Zakona o tujcih, temveč je bila dne 8. 1. 1993 odjavljena iz registra stalnega prebivalstva na podlagi odločbe MSNZ Ljubljana. Tožnica v tožbi ugovarja stališču upravnega organa. Njeno bivanje v Republiki Sloveniji je bilo prekinjeno izključno zaradi višje sile, na katero ni mogla vplivati. Leta 1992 jo je namreč v Bosni zajela vojna, zaradi česar se ni mogla vrniti v Slovenijo, poleg tega pa ji je vmes tudi potekla veljavnost potne listine.
V konkretnem primeru upravni organ ni celovito ugotovil dejanskega stanja, saj ni ugotavljal tega, ali je bilo tožničino prebivanje v Republiki Sloveniji prekinjeno zaradi dejavnikov, na katere ni mogla vplivati, torej ni ugotavljal vseh relevantnih okoliščin v zvezi z njenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje obveznosti - zastaralni rok
ZBPP ne navaja roka, v katerem je mogoče od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terjati, da povrne znesek, plačan iz naslova opravljene brezplačne pravne pomoči po 48. členu ZBPP. Glede na to, da gre za terjatev države, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska glede na ugotovljeno pravno podlago (kondikcijski zahtevek), je po presoji sodišča treba uporabiti petletni splošni zastaralni rok, ki ga določa 346. člen OZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vplivno območje gradnje - pravni interes
Tožnica lahko v postopku varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnica nepremičnine na vplivnem območju, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se ne tičejo neposredno njenih interesov.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj regij - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Ker skupna vrednost sofinanciranja v vlogi ni bila prikazana nedvoumno, je potrebno pritrditi toženi stranki, da je bila vloga tožeče stranke formalno nepopolna in da je šele s predložitvijo naknadno predloženih obrazcev postala v svoji končni obliki celovita in v vseh sestavinah usklajena.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15. ZMZ člen 16, 21, 21/3, 21/3-3, 23-8, 26, 28.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - politično prepričanje - izvedenec psihiatrije
Treba je razlikovati med resno škodo v smislu 2. alineje 28. člena ZMZ oziroma člena 15(b) Kvalifikacijske direktive II (2011/95/EU), ki bi zavrnjenemu prosilcu lahko bila povzročena zaradi nenamernega ravnanja in bi torej škoda nastala zgolj kot posledica splošnega pomanjkanja (na primer zdravstvenega sistema izvorne države), in med resno škodo, ki bi bila povzročena zaradi nezmožnosti policije, da zavaruje prebivalce pred fizičnimi napadi iz katerih koli motivov.
Tožnik je bil dvakrat napaden, česar organ ne zanika. Organ se je opredelil le do obstoja okoliščin resne škode iz tretje alineje 28. člena ZMZ (samovoljno nasilje v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega napada). Ugotovitve, da ne obstajajo okoliščine resne škode iz prve (smrtna kazen ali usmrtitev) ali druge alineje (mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi) 28. člena ZMZ niso obrazložene oziroma niso podprte z ustreznimi informacijami o stanju v izvorni državi.
Tožnik ni izkazal določenih psihofizičnih težav ali primanjkljajev, ki bi očitno izstopale od povprečja pri primerljivih prosilcih, ki so imeli hude izkušnje z dolgotrajnim prebijanjem proti Evropi, in zaradi katerih bi bilo potrebno angažirati izvedenca psihiatrije/klinične psihologije.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - pogoji za odmero prispevka - vrstni red plačila obveznosti
Zavezancu, ki je pravočasno poravnal zapadle zneske mesečne obveznosti iz naslova prispevka za zaposlovanje invalidov, ni mogoče z odločbo odmeriti prispevka (z zakonskimi zamudnimi obrestmi) na podlagi 93. člena ZDavP-2. Omenjena določba določa vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev v primeru, ko plačani znesek davka in povezanih dajatev ne zadostuje za poplačilo vseh obveznosti davčnega dolžnika. Omenjena določba se nanaša na plačilo davčnih obveznosti in ne more predstavljati podlage za odmero prispevka za zaposlovanje invalidov, ki je dopustna le pod pogoji, določenimi v ZZRZI. Zaradi poplačila starejših neporavnanih obveznosti zavezancu torej ni mogoče odmeriti prispevka, ki je bil že plačan.
vračilo zadružnega premoženja - zadeva, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o vlogah tožeče stranke, s katerimi tožeča stranka ponovno zahteva odločitev o vloženi zahtevi. Ker je bilo o zahtevi tožeče stranke za vrnitev zadružnega premoženja na isti dejanski in pravni podlagi že pravnomočno odločeno, je odločitev upravnih organov, da se njena zahteva na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, pravilna.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Ker tožnik davčne obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so izvršilni naslovi in datumi njihove izvršljivosti, razvidni iz prvostopnega sklepa, zato ne drži tožbena trditev, da iz sklepa o izvršbi ni razvidno, za katere obveznosti gre.
javni zavodi - direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - socialno varstvo
Tožeča stranka je bila kot direktorica odgovorna za zakonitost dela zavoda. Pri strokovnem nadzoru ugotovljene dejanske nepravilnosti pri delu zavoda brez dvoma predstavljajo kršitve, za katere je odgovorna tožeča stranka in ki v skladu s prvo in peto alinejo sedmega odstavka 56. člena ZSV predstavljajo pravno podlago za to, da minister sam razreši direktorja javnega zavoda.
zapisnik - vsebina zapisnika - pripombe na zapisnik - zahteva po popravi zapisnika
Tožnik je bil navzoč pri uradnem dejanju, ko je bil sestavljen zapisnik. Ta je bil sestavljen v skladu z določbami 77. in 78. člena ZUP in nanj ob zaključku ni bilo pripomb. Zato je pravilna odločitev upravnega organa, da se zahtevana poprava zapisnika ne dovoli.
ZUS-1 člen 20, 20/3. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - tožbena novota
Toženka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanila z ugotovitvami, na katere je oprla svojo odločitev. Zato ugovori tožnika, ki se nanašajo na izpolnjevanje finančnega pogoja, ne pomenijo nedopustne tožbene novote.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnine - zastaranje - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - obnova postopka - odprava izvršilnega naslova
Ni sporno, da je bila odločba z dne 28. 10. 2003, ki je izvršilni naslov v postopku obnove, odpravljena. Z odpravo odločbe so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava odločbe deluje retroaktivno nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v odločbi druge stopnje pravilno upoštevano, da je odločba, izdana v obnovljenem postopku (nov) izvršilni naslov, od katerega tečejo zastaralni roki.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pravno relevantni ugovori
Dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi lahko ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
davek od dohodkov pravnih oseb - dolgoročne rezervacije - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče nevarnih odpadkov - stroški za sežig odpadkov - odvoz nevarnih odpadkov - Slovenski računovodski standardi
Nalaganje odpadkov na odlagališče ob upoštevanju vseh dejstev, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavlja obvezujočega dogodka, iz katerega bi izhajala sedanja obveznost (odvoza odpadkov na sežig). Da zatrjevana sedanja obveznost ni pravna v smislu SRS 10.36 č) med strankama ni spora. Odvoz odpadkov na sežig pa po presoji sodišča tudi ni posredna obveznost po SRS 10.36 d) in MRS 37.17. Pretekli dogodek (odlaganje odpadkov na odlagališče) namreč ni dogodek, ki bi povzročil utemeljeno pričakovanje drugih strank, da bodo odpadki odpeljani na sežig. Po MRS 37.18 računovodski izkazi obravnavajo finančno stanje podjetja konec poročevalskega obdobja in ne možno stanje v prihodnosti. Zato se ne pripozna nikakršna rezervacija za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti.
V obravnavanem primeru ne gre za obveznost, ki bi izhajala iz že odloženih odpadkov, temveč za poslovno odločitev, da se, zaradi sproščanja prostora na odlagališču za poslovanje (proizvajanje) v prihodnosti, že odloženi odpadki odpeljejo na sežig. Gre za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti, za takšne namene pa oblikovanje rezervacij po določbah SRS 10 in MRS 37 ni dopustno.