dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Kaj pomeni dejansko življenje v Republiki Sloveniji, ki je v 1. odstavku 1.č člena ZUSDDD določeno kot pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje in kdaj je navedeni pogoj izpolnjen, oziroma katera odsotnost iz Republike Slovenije ne prekinja dejanskega življenja, določa 1. odstavek 1.člena ZUSDDD s tem, da opredeljuje, da dejansko življenje v Republiki Sloveniji pomeni, da ima posameznik v Republiki Sloveniji središče življenjskih interesov, ki se presoja na podlagi njegovih osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih ali drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave. Upravičena odsotnost iz Republike Slovenija zaradi razlogov iz 3. odstavka istega člena ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka najprej povzela vsebino javnega razpisa, nato ugotovila, da je strokovna komisija ugotovila, da je tožeča stranka oddala popolno vlogo, nato pa le pavšalno navedla, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji. Tožena stranka torej ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, ni pojasnila, kaj pomenijo inovativne rešitve pri promociji in zakaj temu vloga tožeče stranke ne ustreza, prav tako tudi ne, na kakšni podlagi se je odločila za takšen način obravnave vlog, kot ga opisuje v odgovoru na tožbo, zlasti zato, ker takega načina izvedbe postopka razpis ni predvideval. To pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Tožena stranka je pravilno upoštevala osebnost tožeče stranke, samo težo kaznivega dejanja in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zoper tožečo stranko zagotovljen tudi, če tožeča stranka ne bo imela strokovne obrambe z zagovornikom. Svojo odločitev o zavrnitvi BPP je oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za zapleten kazenski postopek, na temeljna načela kazenskega postopka ter na to, da tožeča stranka ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih ne bi bila zmožna za obrambo.
odvzem orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
ZOro-1 kot zanesljivo osebo opisno določa osebo, za katero se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljala ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljala in shranjevala, ali ga prepuščala osebi, ki ni upravičena do posesti orožja, že vnaprej pa predvideva, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če gre za enega izmed prej naštetih primerov. To torej pomeni, da v kolikor nastopi eden od teh primerov, to že samo po sebi pomeni, da je oseba nezanesljiva, medtem ko je potrebno v drugih primerih to ugotoviti na podlagi ravnanja posameznika z orožje.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju predloga za izločitev sodnika - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba
Tožeča stranka sklepa, s katerim je predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani zavrgla predlog za njeno izločitev ter izločitev razpravljajoče sodnice, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega tudi ne more uspešno uveljavljati kršitev ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijani akt je glede na njegovo naravo akt sodišča, ki ga ni mogoče šteti za posamični akt ali dejanje po 4. členu ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka, po izčrpanju pravnih sredstev pa v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Glede na to, da je zoper odločitev sodišča v kazenskem postopku zagotovljeno drugo sodno varstvo, niso podani pogoji za sprožitev subsidiarnega upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic.
Predpogoj za obravnavanje zahteve za izdajo začasne odredbe je vložena tožba zoper akt, v zvezi s katerim se z začasno odredbo zahteva ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti - obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva poleg okoliščin in dejstev konkretne zadeve tudi interes pravičnosti. V upravnosodni praksi se je oblikovalo stališče, da je pri tem kriteriju treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom. V sporni zadevi je tožena stranka odločitev oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za obravnavo obsežnejšega dejanskega stanja in tudi ne zapletenih pravnih vprašanj, kar pa za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP v sporni zadevi ne zadošča, toliko bolj ker tožnik v tožbi opozarja ravno na svojo neukost in nesposobnost učinkovite obrambe.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je zapustila Slovenijo skupaj z otrokoma že 25. 6. 1991, in sicer zaradi dopusta, vendar pa se zaradi otrokove bolezni in svoje bolniške odsotnosti ni vrnila nazaj. Kot izhaja iz zapisnika Ambasade Republike Slovenije, je tožnica hotela nazaj v Slovenijo, ker bi hči morala pričeti s šolanjem, vendar pa vrnitev zaradi vojne ni bila več mogoča. Navedeno dejstvo je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - gradnja na kmetijskem zemljišču
Nameravana gradnja se nahaja na parceli št. 74/4, ki je uvrščena med kmetijska zemljišča. Gradnja na takšnih zemljiščih pa je dopustna le izjemoma. Izven poselitvenih območij in v conah zidanic je omogočena gradnja gospodarsko bivalnih objektov, katerih tlorisi ne smejo presegati 50 m2, ob še dodatnem pogoju, ki se nanaša na oblikovanost zemljišča. Ker je na sporni parceli že zgrajen gospodarsko bivalni objekt, to pomeni, da je dejansko to zemljišče (ob upoštevanju vseh izjem) že pozidano in posledično nameravana gradnja na njem ni dopustna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe
Tožnik je že ob sklenitvi sodne poravnave vedel, da je do njene sklenitve prišlo v nasprotju z njegovo voljo, zaradi vpliva tako njegovega odvetnika kot ostalih udeležencev poravnave. Navedeno pomeni, da je že takrat pričel teči 3 mesečni (prekluzivni) rok za vložitev tožbe iz 393. člena ZPP. Ker je tožnik glede na navedeno zamudil rok za vložitev tožbe, sodišče soglaša z ugotovitvijo, da dodelitev BPP v zaprošeni zadevi ne bi bila razumna in da nima verjetnega izgleda za uspeh.
odločba o izrednih ukrepih - subjekt nadzora - stranka v postopku - imetniki podrejenih obveznic - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Iz določil ZBan-1 izhaja, da je stranka v postopku nadzora le banka (in člani uprave), varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih pa je urejeno v 350.a členu ZBan-1, po katerem lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež premičnin - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožnica obveznosti na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 12. 8. 2008 ni plačala, je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dovozna pot
Tožnik v okviru upravnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ne more zahtevati ureditve pravnih razmerij izven okvirov, ki jih postavljajo predpisi, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Dovoljenost emisij, ki jih je dolžan trpeti, je zato mogoče presojati izključno s stališča teh predpisov, ne pa po splošnih načelih stvarnega prava, kar je lahko le predmet pravdnega postopka.
Tako dovozna pot, kot tudi utrjena površina dvorišča imata status samostojnih objektov, zato ju je treba kot taka obravnavati tudi s stališča skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
tožba v upravnem sporu - stvarna pristojnost - socialni spor - štipendija
Med socialne spore sodi po izrecni določbi zakona tudi odločanje o štipendijah, pri podeljevanju katerih je odločilen premoženjski cenzus, in štipendijah za nadarjene (3.c točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), kamor je potrebno glede na njeno vsebino uvrstiti tudi predmetno zadevo. Upravno sodišče Republike Slovenije zato ni stvarno pristojno za odločanje v navedeni zadevi.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Okoliščina, da se tožnica skupaj s starši zaradi vojnih razmer v Bosni in Hercegovini ni mogla vrniti v Slovenijo, je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica z materjo in bratom oziroma sama v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.
Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske inšpekcijske odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih izhaja, da gre pri obravnavanem objektu za koritasti silos, ki je prevelik, da bi ga bilo dovoljeno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, in to tako po predpisih, veljavnih v času njegove gradnje, kot tudi po tistih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.
soglasje upravljavca javne ceste - ničnost soglasja upravljavca javne ceste - gradnja v varovalnem pasu občinske ceste - upravičeni predlagatelj - pravni interes
Odločba je po svoji vsebini soglasje upravljavca javne ceste, ki je sicer pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar se z njim ne odloča o dovoljenosti gradnje, temveč izključno o sprejemljivosti gradnje s stališča varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katera sodi tudi tožba za razveljavitev sodne poravnave. V primeru, ko stranka sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti naknadno ni mogoče popraviti, ker za odpravo te pomanjkljivosti v smislu 108. člena ZPP ni podlage v zakonu.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku - občina
Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker ni ne zavezanec za plačilo nadomestila, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki to nadomestilo odmerja. Slednja pristojnost je bila namreč z zakonom prenesena v pristojnost davčnega organa.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - določitev roka za prostovoljno vrnitev - podaljšanje roka - razlogi za podaljšanje roka - odvzem potne listine zaradi zavarovanja terjatve
V obravnavanem primeru je policijski organ ponovno, že tretjič obravnaval tožnikovo prošnjo za prostovoljno vrnitev. V dosedanjih postopkih, kot tudi v tem postopku, tožnik navaja, da mu je bila odvzeta potna listina z odločbo Okrajnega sodišča v Celju, kar prav tako izhaja iz spisovnih listin. Oba upravna organa sta pravilno ugotovila, da je na tožnikovi strani okoliščina, da potno listno pridobi nazaj, ker mu je bila odvzeta zaradi zavarovanja terjatve plačila izrečene globe okrajnega sodišča. Tožnik torej ima veljavno potno listino in bi jo lahko tudi pridobil nazaj s plačilom globe.
ZBPP člen 24, 24/3, 34. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - preklic pogojne obsodbe - socialno-ekonomski položaj prosilca - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP. Odločila je, da v zadevi ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, zato prosilka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v 24. členu ZBPP. S stališčem tožene stranke se sodišče ne more strinjati, ker že iz same ureditve postopka preklica pogojne obsodbe izhaja, da ne gre za enostavno zadevo, zato je celovita presoja objektivnega pogoja zelo pomembna. Tožena stranka v zadevi ni upoštevala zahtevnosti postopka za preklic pogojne obsodbe, v povezavi s vplivom tega postopka na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Prav tako pred odločitvijo ni ravnala skladno s pravili ZUP, na katerega uporabo v zadevah BPP napotuje določba drugega odstavka 34. člena ZBPP. Odločitev je sprejela brez zaslišanja ali pisne izjave tožnice, tako da je lahko ta šele v tožbi navedla, zakaj potrebuje strokovno pomoč odvetnika na naroku za preklic pogojne obsodbe. S tem je bila tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka.