gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga - načelo proste presoje dokazov
Med strankami je sporno, kdaj sta stranki z interesom izvedeli, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da je dne 22. 10. 2012 gradbena inšpektorica po telefonu obvestila predlagateljico, da ima tožnik pridobljeno gradbeno dovoljenje, dne 26. 10. 2012 pa je predlagateljica to gradbeno dovoljenje tudi pridobila. Dovolj zanesljivo dokazilo o tem, da je stranka z interesom šele tedaj izvedela za gradbeno dovoljenje, pa je tudi zapisnik o sprejetju prijave z dne 11. 7. 2012, ko je B.B. na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor izjavila, da za gradnjo ograje na parcelni meji niso dali soglasja, in da tudi domnevajo, da je gradnja postavljena brez ustreznega gradbenega dovoljenja.
V skladu z 10. členom ZUP velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka najprej povzela vsebino javnega razpisa, nato ugotovila, da je strokovna komisija ugotovila, da je tožeča stranka oddala popolno vlogo, nato pa le pavšalno navedla, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji. Tožena stranka torej ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, ni pojasnila, kaj pomenijo inovativne rešitve pri promociji in zakaj temu vloga tožeče stranke ne ustreza, prav tako tudi ne, na kakšni podlagi se je odločila za takšen način obravnave vlog, kot ga opisuje v odgovoru na tožbo, zlasti zato, ker takega načina izvedbe postopka razpis ni predvideval. To pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Tožena stranka je z izrekom svoje odločitve zavrgla „vlogo A.A.“, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je A.A. pooblaščenec tožnika. Iz tako nasprotujočih si navedb ni mogoče ugotoviti niti, ali obstaja pooblastilno razmerje med tožnikom in A.A., če obstaja, v kakšnem obsegu in na kakšni podlagi niti ali je kot prijavitelja in s tem kot stranko v postopku tožena stranka štela A.A. ali pa tožnika. Sodišče tako ugotavlja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka, kar je zadostni razlog za odpravo sklepa.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 267, 267/1, 268, 268/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - formalni preizkus - nova dejstva in novi dokazi - neresnične navedbe tožnika
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
Tožeča stranka je dne 16. 5. 2014 na njenih spletnih straneh objavila zadevo „Zadeva: soglasje nadzornega organa za odstop od izvedbe javnega naročila“, iz katere obrazložitve izhaja, da je Občinski svet A. na 3. izredni seji dne 13. 5. 2014 glasoval proti sprejetju sklepa, da soglaša s projektom Muzej kulturne dediščine „Brda harmonija kultur“ in najetjem dolgoročnega kredita za financiranje lastnega deleža v tem postopku. Navedeno verjetno izkazuje nezaprtost finančne konstrukcije tožeče stranke v času odločanja o njeni prijavi na javni razpis.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji
Tujec mora za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče po določbah ZUSDDD najprej izpolnjevati pogoje, določene v 1. členu. Šele če te pogoje izpolnjuje, upravni organ preveri morebitno tujčevo predkaznovanost za kazniva dejanja, ki so v 3. členu ZUSDDD posebej našteta ter, v kolikor ugotovi, da je bil že kaznovan za kazniva dejanja, oceni posledice, ki bi jih imela zavrnitev prošnje za dovoljenje za stalno prebivanje za tujca glede na njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo.
Pri pogoju dejanskega neprekinjenega življenja je potrebno šteti kot upravičeno odsotnost tisto, ki je v neprekinjenem trajala najdlje leto dni in ne le 60 dni.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - gradnja na kmetijskem zemljišču
Nameravana gradnja se nahaja na parceli št. 74/4, ki je uvrščena med kmetijska zemljišča. Gradnja na takšnih zemljiščih pa je dopustna le izjemoma. Izven poselitvenih območij in v conah zidanic je omogočena gradnja gospodarsko bivalnih objektov, katerih tlorisi ne smejo presegati 50 m2, ob še dodatnem pogoju, ki se nanaša na oblikovanost zemljišča. Ker je na sporni parceli že zgrajen gospodarsko bivalni objekt, to pomeni, da je dejansko to zemljišče (ob upoštevanju vseh izjem) že pozidano in posledično nameravana gradnja na njem ni dopustna.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je zapustila Slovenijo skupaj z otrokoma že 25. 6. 1991, in sicer zaradi dopusta, vendar pa se zaradi otrokove bolezni in svoje bolniške odsotnosti ni vrnila nazaj. Kot izhaja iz zapisnika Ambasade Republike Slovenije, je tožnica hotela nazaj v Slovenijo, ker bi hči morala pričeti s šolanjem, vendar pa vrnitev zaradi vojne ni bila več mogoča. Navedeno dejstvo je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - določitev roka za prostovoljno vrnitev - podaljšanje roka - razlogi za podaljšanje roka - odvzem potne listine zaradi zavarovanja terjatve
V obravnavanem primeru je policijski organ ponovno, že tretjič obravnaval tožnikovo prošnjo za prostovoljno vrnitev. V dosedanjih postopkih, kot tudi v tem postopku, tožnik navaja, da mu je bila odvzeta potna listina z odločbo Okrajnega sodišča v Celju, kar prav tako izhaja iz spisovnih listin. Oba upravna organa sta pravilno ugotovila, da je na tožnikovi strani okoliščina, da potno listno pridobi nazaj, ker mu je bila odvzeta zaradi zavarovanja terjatve plačila izrečene globe okrajnega sodišča. Tožnik torej ima veljavno potno listino in bi jo lahko tudi pridobil nazaj s plačilom globe.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - prenos koncesije - obseg prenosa - mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje - mnenje Ministrstva za zdravje
Odločba o podelitvi koncesije je akt izbire izvajalca in ima naravo upravne odločbe, katere presoja zakonitosti je glede na naravo odločanja v zadevah podelitve koncesije zadržana in praviloma omejena na ugotovitev, ali so bili v postopku upoštevani vsi zakonski pogoji za opravljanje dejavnosti oziroma, ali so bila pridobljena v zakonu zahtevana mnenja. To pomeni, da kljub temu, da se z odločbo o prenosu koncesije (praviloma) ne more prenesti več, kot je bilo določeno v (osnovni) odločbi o koncesiji, določitev več področij osnovne zdravstvene dejavnosti samo po sebi ne predstavlja kršitve zakonitosti odločbe o prenosu koncesije, če so za takšen prenos dejavnosti oziroma prenos področij, za katera je podeljena koncesija, pridobljena (pozitivna) mnenja pristojnih organov in tudi dovoljenje Ministrstva za zdravje. Ta mnenja pa v postopku niso bila pridobljena oziroma so se nanašala samo na področje splošne-družinske medicine, kar pa v spornem primeru predstavlja kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločitve.
soglasje upravljavca javne ceste - ničnost soglasja upravljavca javne ceste - gradnja v varovalnem pasu občinske ceste - upravičeni predlagatelj - pravni interes
Odločba je po svoji vsebini soglasje upravljavca javne ceste, ki je sicer pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar se z njim ne odloča o dovoljenosti gradnje, temveč izključno o sprejemljivosti gradnje s stališča varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
tožba v upravnem sporu - stvarna pristojnost - socialni spor - štipendija
Med socialne spore sodi po izrecni določbi zakona tudi odločanje o štipendijah, pri podeljevanju katerih je odločilen premoženjski cenzus, in štipendijah za nadarjene (3.c točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), kamor je potrebno glede na njeno vsebino uvrstiti tudi predmetno zadevo. Upravno sodišče Republike Slovenije zato ni stvarno pristojno za odločanje v navedeni zadevi.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež premičnin - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožnica obveznosti na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 12. 8. 2008 ni plačala, je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe.
odločba o izrednih ukrepih - subjekt nadzora - stranka v postopku - imetniki podrejenih obveznic - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Iz določil ZBan-1 izhaja, da je stranka v postopku nadzora le banka (in člani uprave), varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih pa je urejeno v 350.a členu ZBan-1, po katerem lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.
ZBPP člen 24, 24/3, 34. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - preklic pogojne obsodbe - socialno-ekonomski položaj prosilca - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP. Odločila je, da v zadevi ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, zato prosilka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v 24. členu ZBPP. S stališčem tožene stranke se sodišče ne more strinjati, ker že iz same ureditve postopka preklica pogojne obsodbe izhaja, da ne gre za enostavno zadevo, zato je celovita presoja objektivnega pogoja zelo pomembna. Tožena stranka v zadevi ni upoštevala zahtevnosti postopka za preklic pogojne obsodbe, v povezavi s vplivom tega postopka na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Prav tako pred odločitvijo ni ravnala skladno s pravili ZUP, na katerega uporabo v zadevah BPP napotuje določba drugega odstavka 34. člena ZBPP. Odločitev je sprejela brez zaslišanja ali pisne izjave tožnice, tako da je lahko ta šele v tožbi navedla, zakaj potrebuje strokovno pomoč odvetnika na naroku za preklic pogojne obsodbe. S tem je bila tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe
Tožnik je že ob sklenitvi sodne poravnave vedel, da je do njene sklenitve prišlo v nasprotju z njegovo voljo, zaradi vpliva tako njegovega odvetnika kot ostalih udeležencev poravnave. Navedeno pomeni, da je že takrat pričel teči 3 mesečni (prekluzivni) rok za vložitev tožbe iz 393. člena ZPP. Ker je tožnik glede na navedeno zamudil rok za vložitev tožbe, sodišče soglaša z ugotovitvijo, da dodelitev BPP v zaprošeni zadevi ne bi bila razumna in da nima verjetnega izgleda za uspeh.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku - občina
Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker ni ne zavezanec za plačilo nadomestila, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki to nadomestilo odmerja. Slednja pristojnost je bila namreč z zakonom prenesena v pristojnost davčnega organa.
Ni sporno, da so bile predmet odločanja spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, saj tožnica tej ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, v tožbi ne ugovarja. V takem primeru pa ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske inšpekcijske odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih izhaja, da gre pri obravnavanem objektu za koritasti silos, ki je prevelik, da bi ga bilo dovoljeno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, in to tako po predpisih, veljavnih v času njegove gradnje, kot tudi po tistih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 38, 38/3. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 149.
upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - procesne predpostavke za dopustnost upravnega spora - vložena pritožba v upravnem postopku - davčna izvršba - izvrševanje sklepa - zaračunani stroški banke - vračilo
V upravnem sporu se ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe.
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, mora sodišče tožbo zavreči. Tožnik je sklep, ki je predmet tega upravnega spora, s pritožbo izrecno izpodbijal samo v delu. V preostalem delu, v katerem pritožba ni bila vložena, upravni spor zoper izpodbijani sklep ni dopusten, zato je sodišče tožbo v tem delu moralo zavreči.
Izpodbijana odločitev je sicer napačno poimenovana (gre za odločbo in ne za sklep), kar pa ne pomeni takšne kršitve pravil postopka, ki bi zahtevala odpravo sicer z zakonom skladne odločitve. Podlage za to, da bi se tožniku v okviru davčnega postopka vrnila sredstva, ki mu jih je v zvezi z izvrševanjem sklepa o davčni izvršbi zaračunala banka, namreč ni. Davčna organa sta to vračilo obravnavala kot stroške postopka in argumentirano utemeljila, da je bil glede na okoliščine konkretne zadeve sklep o davčni izvršbi upravičeno izdan, saj je imel tožnik na navedeni dan dolg v višini, ki je presegala zakonski prag za začetek davčne izvršbe, in zato zahteva za vračilo ni utemeljena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti - obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva poleg okoliščin in dejstev konkretne zadeve tudi interes pravičnosti. V upravnosodni praksi se je oblikovalo stališče, da je pri tem kriteriju treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom. V sporni zadevi je tožena stranka odločitev oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za obravnavo obsežnejšega dejanskega stanja in tudi ne zapletenih pravnih vprašanj, kar pa za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP v sporni zadevi ne zadošča, toliko bolj ker tožnik v tožbi opozarja ravno na svojo neukost in nesposobnost učinkovite obrambe.