ZRev-2 člen 88, 93, 99, 100, 122, 138. ZFPPIPP člen 146.
ocenjevanje vrednosti podjetij - dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - kršitev pravil ocenjevanja vrednosti podjetij - odvzem dovoljenja - uvedba postopka odvzema dovoljenja
Za nadzor pooblaščenih ocenjevalcev podjetij - tudi, ko ti pripravljajo poročila oziroma mnenja po ZFPPIPP - je pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Pooblaščeni ocenjevalec je pri izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o načrtu finančnega prestrukturiranja po 146. členu ZFPPIPP vezan na Hierarhijo standardov ocenjevanja vrednosti, v skladu s Hierarhijo pa mora upoštevati tudi Pojasnilo 7. Ne drži torej tožbena navedba, da lahko pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij sam izbere načela, metode in standarde, po katerih bo podal svoje mnenje.
Odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pred odločitvijo o prosilčevi prošnji nastali stroški
Tožnik iz naslova BPP ne more biti upravičen do stroškov, ki so mu nastali, preden je bil določen za odvetnika iz naslova BPP. Ker gre za stroške, ki se poravnajo iz sredstev BPP, je izplačilo v skladu z ZBPP (ki je specialni predpis) omejeno le na tiste stroške, ki so izrecno zajeti v obsegu dodeljene BPP.
Notranja informacija - objava notranje informacije - kršitev objave notranje informacije - začasno neopravljanje funkcije zakonitega zastopnika
Ocena toženke, da ima sporna informacija, da edina zakonita zastopnica v spornem obdobju začasno ne opravlja svoje funkcije, vse lastnosti notranje informacije (373. člen ZTFI), ki bi jo tožnik moral objaviti, je pravilna.
V konkretnem primeru je davčni organ ugotavljal, ali ravnanje tožnika oz. način sklenitve pravnih poslov in njihova vsebina kaže na verjetnost nedopustnega uveljavljanja davčnih ugodnosti oz. na utajo davkov. Tožnik je z vzpostavitvijo več poslovnih razmerij (verige poslov) in z usklajenim delovanjem vpletenih subjektov ustvaril pogoje za zlorabo sistema DDV. Pri teh poslih ni bil dobroveren in je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo davčno goljufijo. Pri ugotovljeni zlorabi predpisov pa se upošteva davčna obveznost, ki bi nastala, če do takšne zlorabe predpisov ne bi prišlo. Tako se upošteva dejanska, ekonomska vsebina posla.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - za odločitev relevantni ugovori
Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zoper tožnika utemeljeno začel davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti z rubežem denarnih sredstev na računu pri banki A. Prošnja za odložitev izvršitve odločbe in prošnja za odobritev obročnega plačevanja nista predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet tega upravnega spora. V zvezi s predlagano „ustavnopravno presojo“ sodišče pripominja, da izpodbijani sklep ne temelji na določbah ZST-1, zato tožnikovih navedb v tej zvezi ni presojalo.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDDV - verižne kompenzacije - stornacija posla - nakup in prodaja lesa
Ni v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se lahko od njega razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo bo opravil ni del davčne utaje. Iz sodbe SEU v združenih zadevah C-80/11 in C-142/11 Mahagében in Dávid izhaja, da bi se moral preudaren trgovec, kadar obstajajo indici, ki kažejo na nepravilnost ali goljufijo, ob upoštevanju okoliščin primera pozanimati o drugem trgovcu, od katerega namerava kupiti blago in storitve, da bi se prepričal o njegovi zanesljivosti (točka 60). Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost, ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev. Le z razumnim ravnanjem (v smislu ravnanja dobrega gospodarstvenika) lahko davčni zavezanci zagotavljajo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije. Tako ravnanje je tudi nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj.
DDV - odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nakup in prodaja naftnih derivatov - ekonomska logika poslov
Tožniku se utemeljeno očita nedobrovernost, saj svojih dobaviteljev izkazano ni poznal, čeprav je od njih kot strokovnjak za trg z naftnimi derivati kupoval to trošarinsko blago po bistveno nižjih cenah od tržnih, ne da bi se pri njih prepričal, ali imajo trošarinska dovoljenja za ta posel. Sodišče se strinja tudi z oceno davčnega organa, da ob upoštevanju stroškov financiranja, celoten posel nima ekonomske logike, ob izkazanem rezultatu od prodaje tega goriva le s povprečno doseženo maržo, tudi ob dejstvu, da je tožnik spornim družbam plačeval takoj na dan dobave, svojim kupcem pa je blago prodajal z mesečnim odlogom plačila oz. s 15. dnevnim odlogom. Slednje pa ni ekonomsko smotrno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji. Uporaba določb ZOdvT tudi ni odvisna od tega, kdaj je bila izdana odločba, s katero je bil tožnik določen za izvajanje BPP, temveč, kdaj se je začel kazenski postopek, v katerem je tožnik prosilca za BPP zastopal.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - poziv k prijavi premoženja - ocena davčne osnova - dokazovanje - dokazno breme - gotovina
Že drugostopni organ pravilno zavrne očitek, da je bilo odločanje v zadevi nedopustno retroaktivno in da bi morala biti najprej narejena prijava premoženja in šele nato izpeljan postopek po citiranem 68. členu, ter pojasni, da se po določbah ZDavP-2 postopek lahko uvede za obdobje zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil uveden ter da predhodna prijava premoženja ni pogoj za uvedbo postopka. K prijavi premoženja se, ravno nasprotno, po določbah 69. člena ZDavP-2 zavezanca lahko pozove šele takrat, ko se ugotovi, da gre za primer iz 68. člena istega zakona. V skladu z citiranimi določbami 68. člena ZDavP-2 pa drugostopni organ opozori tudi na posebnosti postopka cenitve davčne osnove in v tem okviru na (obrnjeno) dokazno breme, ki ga v pogledu znižanja (verjetne) davčne osnove nosi davčni zavezanec ter tožniku pravilno pojasni, da ni dovolj zgolj zatrjevanje določenih dejstev in pravnih razmerij, temveč je treba o tem predložiti dokaze, ki so preverljivi in ki nedvomno izkazujejo, da so zatrjevana dejstva resnična.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - podatki GURS - podatki iz zemljišče knjige - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno. Pri navedeni odločitvi se je tožena stranka oprla izključno na podatke GURS. Tožnik temu ugovarja, sklicuje se na podatke zemljiške knjige, iz katere ne izhaja, da bi bil lastnik dveh garaž. Glede na to, da podatki zemljiške knjige takega stanja ne izkazujejo, so upravičeni tožnikovi ugovori, da v zadevi dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Tožena stranka je kot odločilen podatek upoštevala podatek iz baze podatkov GURS, izpodbijano odločbo pa izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi 144. člena ZUP.
ZDDV-1 člen 63, 67, 81, 82, 83, 84. ZDDPO-2 člen 17, 17/2.
DDV - odbitek DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - fiktivni računi - odmera davka od dohodkov pravnih oseb - povezane osebe
Tožnik je glede na insolventnost A.A. s.p., s tem, ko mu je plačeval v gotovini, zavestno škodil upnikom, ki jim je A.A. ostal dolžan, in med katerimi je največji upnik ravno proračun države. Iz omenjenega načina poslovanja med tožnikom in povezano osebo A.A., ki je prikrivalo dejstvo, da so bili delavci povezane osebe dejansko zaposleni pri tožniku, izhaja, da je tožnik opravil storitve sam. Zato je pravilen zaključek davčnega organa, da se je tožnik s takšnim načinom poslovanja moral zavedati, da navedene transakcije pripeljejo do davčne zatajitve. Utemeljen je zaključek, da se je na ta način poskušalo izogniti plačilu DDV, ki ga je tožniku zaračunala povezana oseba, tožnik pa je na podlagi teh računov uveljavljal vstopni DDV.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi na računu - prepoved razpolaganja s premičninami - obrazložitev sklepa - tuja davčna odločba - pritožba zoper odločbo - predlog za začasno zadržanje izvršitve odločbe
Če že iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ni v zadostni meri razvidno, kateri akt države prosilke je podlaga za njuno izdajo, pa je to razvidno iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje. Da je to povsem jasno tožniku, nenazadnje izhaja že iz pritožbe. Že iz navedb samega tožnika tudi sledi, da gre pri aktu države prosilke za nemško davčno odločbo, in torej tožnik prihaja sam s sabo v nasprotje, ko trdi, da zadeva ne sodi v postopek davčne izvršbe, temveč v sodno pristojnost in s tem uveljavlja ničnost izpodbijanih sklepov. Prav tako ni skladna s spisi tožbena trditev, da davčni organ ni navedel dejanske podlage za uporabo določb ZDavP-2, ki se nanašajo na zavarovanje oziroma na izpolnjevanje pogojev za izdajo izpodbijanih sklepov. Razmeroma skromni so njegovi zaključki, ki pa jih ustrezno dopolni organ druge stopnje in tudi hkrati odgovori na pritožbo, kar vse omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
Tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nemško davčno odločbo. Pritožba zoper odločbo in predlog za začasno zadržanje izvršitve sta v skladu z 240. členom ZDavP-2 ovira za njeno izvršitev po zaprosilu, ne pa tudi za zavarovanje izvršitve, o katerem se odloča v konkretnem primeru. Zato izpodbijana sklepa nista preuranjena. Prav tako nista nezakonita zato, ker naj bi bila nezakonita nemška davčna odločba. Za zavarovanje zadošča, da je odločba izdana, medtem ko bodo o razlogih, iz katerih naj bi bila po tožnikovem mnenju davčna odločba „v bistvenem nepravilna“, odločali pristojni nemški organi. Prav tako so po določbah ZDavP-2 oziroma po Izvedbene uredbe Komisije št. 1189/2011 pristojni organi države prosilke tisti, ki so dolžni, da nemudoma sporočijo, če je prišlo v zvezi z izdano odločbo do kakršnekoli spremembe. Zato ni na toženi stranki in tudi ne na sodišču, da opravi poizvedbe v tej zvezi, in zato sodišče predlogu za odpravo sklepov tudi iz tega razloga ni moglo slediti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o odstopu vloge pristojnemu organu
Sklep o odstopu prošnje tožeče stranke krajevno pristojnemu organu za odločanje sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ne glede na to, da je bila tožeča stranka v pravnem pouku poučena, da lahko zoper izpodbijani sklep sproži upravni spor.
Odločanje o krajevni pristojnosti in odstop zadeve krajevno pristojnemu organu za reševanje je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga - načelo proste presoje dokazov
Med strankami je sporno, kdaj sta stranki z interesom izvedeli, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da je dne 22. 10. 2012 gradbena inšpektorica po telefonu obvestila predlagateljico, da ima tožnik pridobljeno gradbeno dovoljenje, dne 26. 10. 2012 pa je predlagateljica to gradbeno dovoljenje tudi pridobila. Dovolj zanesljivo dokazilo o tem, da je stranka z interesom šele tedaj izvedela za gradbeno dovoljenje, pa je tudi zapisnik o sprejetju prijave z dne 11. 7. 2012, ko je B.B. na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor izjavila, da za gradnjo ograje na parcelni meji niso dali soglasja, in da tudi domnevajo, da je gradnja postavljena brez ustreznega gradbenega dovoljenja.
V skladu z 10. členom ZUP velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da se tožnik ne strinja z načinom, po katerem je drugostopenjski organ ugotavljal in odločil o zastaranju terjatev in da zastaranja ne more prekiniti dohodninska odločba, sodišče pojasnjuje, da skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil tožnik obveščen.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti, oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
Tožena stranka je z izrekom svoje odločitve zavrgla „vlogo A.A.“, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je A.A. pooblaščenec tožnika. Iz tako nasprotujočih si navedb ni mogoče ugotoviti niti, ali obstaja pooblastilno razmerje med tožnikom in A.A., če obstaja, v kakšnem obsegu in na kakšni podlagi niti ali je kot prijavitelja in s tem kot stranko v postopku tožena stranka štela A.A. ali pa tožnika. Sodišče tako ugotavlja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka, kar je zadostni razlog za odpravo sklepa.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 267, 267/1, 268, 268/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - formalni preizkus - nova dejstva in novi dokazi - neresnične navedbe tožnika
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
Tožeča stranka je dne 16. 5. 2014 na njenih spletnih straneh objavila zadevo „Zadeva: soglasje nadzornega organa za odstop od izvedbe javnega naročila“, iz katere obrazložitve izhaja, da je Občinski svet A. na 3. izredni seji dne 13. 5. 2014 glasoval proti sprejetju sklepa, da soglaša s projektom Muzej kulturne dediščine „Brda harmonija kultur“ in najetjem dolgoročnega kredita za financiranje lastnega deleža v tem postopku. Navedeno verjetno izkazuje nezaprtost finančne konstrukcije tožeče stranke v času odločanja o njeni prijavi na javni razpis.
Inšpekcijski postopek - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - zastaranje
Sklep o dovolitvi izvršbe je akt, katerega izdaja temelji na izvršljivi odločbi, zato zoper njega ZUP v določilu 292. člena dopušča pritožbo, ki se lahko nanaša le na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji o dodelitvi BPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji
Tujec mora za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče po določbah ZUSDDD najprej izpolnjevati pogoje, določene v 1. členu. Šele če te pogoje izpolnjuje, upravni organ preveri morebitno tujčevo predkaznovanost za kazniva dejanja, ki so v 3. členu ZUSDDD posebej našteta ter, v kolikor ugotovi, da je bil že kaznovan za kazniva dejanja, oceni posledice, ki bi jih imela zavrnitev prošnje za dovoljenje za stalno prebivanje za tujca glede na njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo.
Pri pogoju dejanskega neprekinjenega življenja je potrebno šteti kot upravičeno odsotnost tisto, ki je v neprekinjenem trajala najdlje leto dni in ne le 60 dni.