ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 1, 3, 5, 6, 8. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
hrup - dovoljenje za začasno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Tožena stranka je izhajala iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb, s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče pomeni že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup nedopustno vplival na tožnika ali ne, torej vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa odločanje, ali se tožnikoma dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranka udeleženca v postopku, je torej ključna le ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni ugotavljala niti obrazložila.
ZUP opredeljuje pojem stranskega udeleženca le v procesnem smislu, medtem ko je materialni predpis tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, obveznosti ali neposredno pravno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je zato osnova za odločanje o zahtevi tožnikov za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, na katero sta se tožnika že vse od začetka postopka tudi sklicevala.
upravni spor - stvarna pristojnost - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V konkretni zadevi gre za odločanje v kazenski zadevi, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, ki ga tožnik izpodbija, je potrebno najprej vložiti pri prvostopenjskemu sodišču, to je v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Kopru, da opravi predhodni preizkus pravnega sredstva, iz navedenega razloga sodišče meni, da je za obravnavanje tožnikove vloge v konkretnem primeru pristojno Okrožno sodišče v Kopru.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - predlog za izločitev sodnika
V konkretnem primeru iz vsebine tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo preiskovalne sodnice, ki je zavrgla njegov predlog za njeno izločitev. Gre torej za sklep, izdan v kazenskem postopku, ki sodi v pristojnost rednega sodišča. Tožnik zato odločitve, ki jih je sprejelo okrožno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka, po izčrpanju pravnih sredstev pa v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.2, 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 102, 102/5. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost priloga.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - neskladna gradnja - nezahtevni objekt - skedenj - stik z obstoječim objektom - načelo zaslišanja stranke
Za neskladno gradnjo gre glede na določilo točke 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 zato, ker je bilo gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar je bilo ugotovljeno, da je takšna gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, oziroma da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
V gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012 je sicer res navedeno, da bo skedenj zgrajen stikoma z obstoječim objektom, vendar pa to še ne pomeni, da je lahko ta objekt sestavni del nekega drugega objekta tako, da je konstrukcijsko povezan z njim, kar je v konkretnem primeru.
Glede na to, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeleži ustne obravnave z ogledom na kraju samem, razlogov za izostanek pa ni navedla, ampak zgolj to, da prosi za preložitev, sodišče meni, da ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.