revizija - dovoljenost revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
Obseg in višino škode sta sodišči ugotovili na način, ki je določen v ZPP (presoja vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj - 8. člen ZPP). Revizijsko vztrajanje tožene stranke, da je bila škoda vsekakor manjša, kot pa je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, posega v to dokazno oceno, kar pa, kot je bilo že povedano, v revizijskem postopku ni več dovoljeno.
revizija - dovoljenost revizije - legitimacija za vložitev revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo pravdne stranke lahko vložijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (1. odstavek 382. člena ZPP). V obravnavanem primeru revizije ni vložila nobena od pravdnih strank. Vložil jo je I. d.o.o. - K. p., ki ob dejstvu, da v postopku ni bil pravdna stranka, te pravice nima.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 429, 429/4, 431, 431/1.
revizija - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - prekinitev revizijskega postopka
Ker revizija uveljavlja tudi okolnosti iz drugega odstavka 395. člena ZPP, predmet obnovitvenega predloga oziroma postopka pa so prav te okoliščine, ki naj bi bile pravno odločilne, to pomeni, da bo zaključek obnovitvenega postopka pomemben tudi za revizijski postopek. Odločitev o prekinitvi revizijskega postopka utemeljujejo tudi razlogi procesne ekonomije.
Na posojeni devizni znesek je mogoče od dneva zapadlosti do dneva plačila njegove tolarske protivrednosti, prisoditi le obresti po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo v ATS nominirane devizne hranilne vloge na vpogled.
obtožnica - sestavine obtožnice - funkcija obtožnice
Obtožnica je procesni akt, ki mora doseči dva pomembna cilja: 1. z obtožnico se določajo meje sojenja: določa se oseba, ki se naj ji sodi in dejanje, za katero naj se ji sodi in 2. obtožnica omogoča obtožencu, da se seznani z obtožbo in njeno podlago in se mu tako omogoči obramba.
pogodba o delu - tehnična izboljšava - obveznost prevzemnika izvršiti delo - nezmožnost izpolnitve, za katero odgovarja druga stranka (naročnik) - plačilo pogodbene cene
Sodišči sta ugotovili, da tožena stranka že od začetka ni ustrezno sodelovala, saj ni specificirala funkcij, ki naj bi jih obvladoval sistem; ni pravočasno nabavljala zahtevanega materiala in ga je potem, ko je bil montiran, odstranjevala ter poškodovala; poleg tega pa je tožniku oteževala in celo onemogočala dostop do stroja, na katerem naj bi delovala naročena tehnična izboljšava. Zato sta sodišči povsem pravilno ugotovili, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti, ki so bile določene v pogodbi v skladu z določilom 607. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) in da zato tožnik ne odgovarja za zamudo pri izvršitvi dela (tretji odstavek 607. člena ZOR).
ZJG člen 9, 9/3, 13, 14.URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40.
človekove pravice in temeljne svoboščine - svoboda izražanja - pravica do popravka in odgovora - javna glasila - objava odgovora na informacijo in/ali mnenje
Ustavna pravica svobode izražanja iz 39. člena je uperjena tako nasproti nosilcem javne oblasti, ki ne smejo protiustavno omejevati predvsem medijem pravice svobodno širiti vesti in mnenja po svojem izboru. Ta ustavna pravica proti tožniku, ki terja pravno varstvo zoper medije, že pojmovno ni mogla biti kršena.
Čeprav ZJG pravico do popravka objavljenega obvestila in pravico do odgovora na objavljeno informacijo izenačuje v pogojih uveljavljanja (zaradi objavljene informacije mora biti prizadeta človekova pravica ali interes), vendar med njima ostaja razlika: namreč popravek lahko vsebuje samo dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljeni informaciji (vsebinsko in interesno je tako omejen), medtem ko je odgovor (ki ga ne zadeva navedena omejitev iz tretjega odstavka 9. člena ZJG) lahko širši, pogojen tudi z javnim interesom, da je javnost seznanjena z resničnimi dejstvi in podatki, vendar se lahko prav tako (kot popravek) nanaša le na informacijo (dejstvo).
Mnenje je subjektivna sodba novinarja, do katere ima sicer pravico, le da mora biti v skladu z etičnimi merili (predvsem v načinu podajanja to je da ni pospremljeno z neprimernimi to je slabšalnimi izrazi). Zoper mnenje pa zakon o javnih glasilih ne nudi pravnega varstva.
Pravno odločilno je, da tožnik z odgovorom pobija le mnenje novinarja, medtem ko je po določbah 9. člena ZJG mogoče zahtevati objavo odgovora le na objavljeno informacijo ter ni podana dolžnost objave odgovora po določbah 13. člena ZJG, če se odgovor ne nanaša na informacijo.
povzročitev škode - negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljen pripor
Pravica do odškodnine zaradi kateregakoli postopka po določilih veljavnih procesnih zakonov ni predvidena, ali kot je navedlo sodišče druge stopnje: strah zaradi morebitnega izida kazenskega postopka ni pravno priznana škoda.