Na posojeni devizni znesek je mogoče od dneva zapadlosti do dneva plačila njegove tolarske protivrednosti, prisoditi le obresti po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo v ATS nominirane devizne hranilne vloge na vpogled.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 392. ZTLR člen 54, 54/1.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - služnostna pravica - stvarna služnost - priposestvovanje
V točkah označena vrednost spornega predmeta pa - ne glede na to, da je do nje prišlo izven okoliščin, ki jih predvideva določba tretjega odstavka 40. člena ZPP - ne pomeni opredelitve vrednosti spora v skladu z določbo drugega odstavka 186. člena ZPP. Točkovna označba vrednosti spora se namreč lahko nanaša na uporabo določb odvetniške in taksne tarife.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - negmotna škoda - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti pri solidarni odgovornosti
Zamudne obresti od dosojenega zneska nepremoženjske škode tečejo tudi za drugega solidarnega zavezanca od istega dne dalje kot za prvega, čeprav je zaradi procesne situacije o obveznosti drugega solidarnega dolžnika določeno kasneje.
obtožnica - sestavine obtožnice - funkcija obtožnice
Obtožnica je procesni akt, ki mora doseči dva pomembna cilja: 1. z obtožnico se določajo meje sojenja: določa se oseba, ki se naj ji sodi in dejanje, za katero naj se ji sodi in 2. obtožnica omogoča obtožencu, da se seznani z obtožbo in njeno podlago in se mu tako omogoči obramba.
pogodba o delu - tehnična izboljšava - obveznost prevzemnika izvršiti delo - nezmožnost izpolnitve, za katero odgovarja druga stranka (naročnik) - plačilo pogodbene cene
Sodišči sta ugotovili, da tožena stranka že od začetka ni ustrezno sodelovala, saj ni specificirala funkcij, ki naj bi jih obvladoval sistem; ni pravočasno nabavljala zahtevanega materiala in ga je potem, ko je bil montiran, odstranjevala ter poškodovala; poleg tega pa je tožniku oteževala in celo onemogočala dostop do stroja, na katerem naj bi delovala naročena tehnična izboljšava. Zato sta sodišči povsem pravilno ugotovili, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti, ki so bile določene v pogodbi v skladu z določilom 607. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) in da zato tožnik ne odgovarja za zamudo pri izvršitvi dela (tretji odstavek 607. člena ZOR).
povzročitev škode - negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljen pripor
Pravica do odškodnine zaradi kateregakoli postopka po določilih veljavnih procesnih zakonov ni predvidena, ali kot je navedlo sodišče druge stopnje: strah zaradi morebitnega izida kazenskega postopka ni pravno priznana škoda.
ZJG člen 9, 9/3, 13, 14.URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40.
človekove pravice in temeljne svoboščine - svoboda izražanja - pravica do popravka in odgovora - javna glasila - objava odgovora na informacijo in/ali mnenje
Ustavna pravica svobode izražanja iz 39. člena je uperjena tako nasproti nosilcem javne oblasti, ki ne smejo protiustavno omejevati predvsem medijem pravice svobodno širiti vesti in mnenja po svojem izboru. Ta ustavna pravica proti tožniku, ki terja pravno varstvo zoper medije, že pojmovno ni mogla biti kršena.
Čeprav ZJG pravico do popravka objavljenega obvestila in pravico do odgovora na objavljeno informacijo izenačuje v pogojih uveljavljanja (zaradi objavljene informacije mora biti prizadeta človekova pravica ali interes), vendar med njima ostaja razlika: namreč popravek lahko vsebuje samo dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljeni informaciji (vsebinsko in interesno je tako omejen), medtem ko je odgovor (ki ga ne zadeva navedena omejitev iz tretjega odstavka 9. člena ZJG) lahko širši, pogojen tudi z javnim interesom, da je javnost seznanjena z resničnimi dejstvi in podatki, vendar se lahko prav tako (kot popravek) nanaša le na informacijo (dejstvo).
Mnenje je subjektivna sodba novinarja, do katere ima sicer pravico, le da mora biti v skladu z etičnimi merili (predvsem v načinu podajanja to je da ni pospremljeno z neprimernimi to je slabšalnimi izrazi). Zoper mnenje pa zakon o javnih glasilih ne nudi pravnega varstva.
Pravno odločilno je, da tožnik z odgovorom pobija le mnenje novinarja, medtem ko je po določbah 9. člena ZJG mogoče zahtevati objavo odgovora le na objavljeno informacijo ter ni podana dolžnost objave odgovora po določbah 13. člena ZJG, če se odgovor ne nanaša na informacijo.