odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - sokrivda pešca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce
Po določbi 102.čl. tedaj veljavnega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa so morali iti pešci čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti, pred tem pa so se morali prepričati, če to lahko storijo varno. Tožnica je prečkala cesto izven prehoda za pešce ob zmanjšani vidljivosti zaradi nastopajoče teme. Te okoliščine so ji nalagale še posebno previdnost. Tožnica je spustila mimo vozilo s svoje leve strani, ni pa upoštevala zavarovanca tožene stranke, ki je prihajal z desne. Tožnica je stopila na njegov vozni pas potem, ko je peljalo mimo vozilo z njene leve, tako da je razumljivo, da je zavarovanec tožene stranke ni mogel pravočasno opaziti. Njegovega vozila pa tožnica pri primerni pazljivosti ne bi smela spregledati, saj je vozil s prižganimi lučmi. Na ta način je tožnica hudo prekršila pravilo o prečkanju ceste izven prehoda za pešce. Njeno ravnanje je v neposredni vzročni zvezi z nesrečo. Zato je njen prispevek k nastanku škode 50 odstoten.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Tožeča stranka je zahtevala varstvo svoje lastninske pravice s prepovedno (opustitveno) ali negatorno tožbo (42. člen ZTLR). Povod za to tožbo je vznemirjanje lastnika (ali domnevnega lastnika) pri izvrševanju lastninske pravice, ki pa ne obstaja v odvzemu stvari. Za to, da lastnik s prepovedno tožbo uspe, pa ne zadošča, če dokaže le obstoj posega v njegovo lastninsko pravico, ki ga zakon označuje z izrazom "vznemirjanje", ampak mora dokazati tudi, da je bilo vznemirjanje njegove lastninske pravice neutemeljeno. Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, da je tožnica pri izgradnji vodovoda sama sodelovala in z izgradnjo vodovoda soglašala, pa tožeča stranka dejstva, da je bilo sicer obstoječe vznemirjanje tudi neutemeljeno, ni dokazala.
Zahtevek opustitvene tožbe je dajatveni, z njim pa se zahteva prenehanje določenega ravnanja, iz katerega je nastalo (ali ki predstavlja) neutemeljeno vznemirjanje in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred neutemeljenim vznemirjanjem. S tem temeljnim zahtevkom pa se lahko združi tudi zahtevek na prepoved nadaljnjih (bodočih) posegov, vendar pa tožnik s tem nadaljnjim zahtevkom lahko uspe le v primeru, če je ugodeno temeljnemu zahtevku.
delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - nadaljevanje dela po izteku poskusnega dela
Tožnica je ostala pri istem delodajalcu, čeprav ne več na usposabljanju, temveč razporejena na delovno mesto oziroma delo, kot ga je lahko opravljala po uspešno končanem usposabljanju. Zato bi, glede na to, da gre za vsebinsko novo delo, morala biti s tožnico sklenjena nova pogodba o zaposlitvi. Ker te ni bilo, ampak je bil izdan samo sklep o razporeditvi, pa je v tem primeru sprejemljiv zaključek, sodišča v izpodbijani sodbi, da ne gre za novo zaposlitev, ampak samo za nadaljevanje dela.
začasna odredba - izkazanost tožbe v upravnem sporu kot pogoj za izdajo začasne odredbe - ukrep kmetijskega inšpektorja
Temeljni pogoj za odložitev izvršitve upravnega akta z začasno odredbo po 2. odstavku 30. člena ZUS v povezavi s 1. odstavkom 69. člena ZUS je izkazanost tožbe v upravnem sporu zoper upravni akt, katerega odložitev izvršitve se zahteva. Če ta ni izpolnjen, sodišče zahtevo, uveljavljano na takšni dejanski in pravni podlagi, zavrne, ne da bi se spuščalo v nadaljnjo presojo ostalih pogojev iz 2.
URS člen 29, 29-1, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 269, 269/1-5, 269/1-6, 354, 354/1.
obtožnica - funkcija obtožnice - sestavine obtožnice - predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi - predlog zaslišanja obdolženca
Obtožnica daje okvir obtožbi, o kateri odloča sodišče (1.odst. 354.čl.ZKP) in hkrati daje obtožencu možnost za pripravo svoje obrambe (1. in 3.alinea 29.čl. ustave, 3.odst. 16.čl. ZKP).
Iz tako določene funkcije obtožnice pa nadalje izhaja, da za obtožnico, ki je pogoj in podlaga za presojo, ali je nekdo storil kaznivo dejanje, ni dovolj, da obsega elemente, ki jih določa 269.čl. ZKP, ampak mora tudi po svoji vsebini omogočati predvsem presojo, ali je zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
Tožilec je dolžan izrecno navesti, s katerimi dokazi naj se ugotavljajo odločilna dejstva, navesti mora zagovor obdolženca in svoje stališče o navedbah obrambe. Takšne tožilske funkcije ne more nadomestiti sodišče pri sklepanju o ugovoru zoper obtožnico s svojo presojo, npr. da dokazi, ki jih predlaga v obtožnici tožilec, ne utemeljujejo obtožbe, da pa so na razpolago drugi dokazi, ki bi obtožbo utemeljevali.
Vložniku ni moč pritrditi, da bi moral tožilec kot dokaz predlagati tudi zaslišanje obdolžencev. Takšen predlog ni potreben ne samo zato, ker med sestavinami obtožnice, kot jih določa 269.čl. ZKP, to ni posebej predpisano, temveč ker je biti (za)slišan pravica obdolženca, ki jo zagotavljata Ustava in ZKP.
Obtožnica ni sestavljena v skladu s 5. in 6.tč. 1.odst. 269.čl. ZKP, ker se v njej predlaga, naj sodišče na glavni obravnavi v dokazne namene uporabi listine v spisu, v obrazložitvi obtožnice pa se sklicuje na izpovedbo A.U., zaslišanega kot pričo in obdolženca.
ZPP (1977) člen 195/1, 326, 354/II-13, 385/3. ZTLR člen 31.
pridobitev lastninske pravice - premična stvar, pridobljena odplačno od nelastnika - dobra vera pridobitelja - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba (rei vindicatio) - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje priče - varovanje uradne ali vojaške tajnosti
Sodišče lahko kot priče zasliši osebe, ki so zmožne dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo. ZPP v določbi 236. člena določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. Sodišče z zaslišanjem policistov o tem, kaj je Z. V. povedal v preiskovalnem kazenskem postopku, ni prekršilo navedene določbe.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - odprava pripora med preiskavo zaradi pridobljenih dokazov
Res je, kar navaja vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta bila v času, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, že pribavljena dokaza, zaradi katerih izvedbe je bil pripor zoper obdolženca podaljšan do 10.10.1998. Ni pa mogoče pritrditi stališču zagovornika, da bi zato moralo pritožbeno sodišče pripor zoper obdolženca odpraviti. Dejstvo je namreč, da preiskava še ni končana... Preiskovalni sodnik konča preiskavo tedaj, ko ugotovi, da so zbrani vsi tisti dokazi, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca po 2.odst. 184.čl. ZKP.
ZDen člen 22, 22/2, 22/2, 25, 25/1, 44, 44/1, 44/2, 72, 72/1, 90, 90/2, 93.ZUP člen 208, 208/2, 242, 242/1.
denacionalizacija poslovnega prostora - vrednost poslovnega prostora - vlaganja denacionalizacijskega zavezanca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj
Vrednost poslovnega prostora in poslovne stavbe se ugotavlja po točkovni metodi Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur.l. SRS, št. 25/81) in z uporabo enačbe iz 93. člena ZDen in ne po računih za opravljeno delo oz. vlaganja (1. in 2. odstavek 44. člena ZDen).
Pomembno je, ali so vlaganja zavezanca bistveno povečala vrednost nepremičnine; ni pa pomembno, če je zavezanec vlaganja v poslovne prostore opravil zaradi zahtev pristojnih služb za zagotovitev predpisanih pogojev za poslovanje oz. iz kakšnih razlogov je to storil. Za ugotovitev, ali se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno povečala ali ne, se kot podlaga upošteva razlika med vrednostjo nepremičnine v času podržavljenja in njeno vrednostjo v času vračanja, izražena v odstotku glede na vrednost v času podržavljenja. Za bistveno (znatno) bi bilo mogoče šteti le povečanje vrednosti, ki bi preseglo 30% vrednosti podržavljenega premoženja (1. odstavek 72. člena in 2. odstavek 90. člena ZDen).
ZLPP člen 9, 9/1, 12, 14.ZDen člen 34, 37, 38, 39, 44, 44/5.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - vrnitev podjetja - začasna odredba po 12. členu ZLPP
V postopku izdaje začasne odredbe po 12. členu ZLPP mora upravni organ presoditi, ali je predlog za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazan, kar pomeni, da če so bile nepremičnine podržavljene kot sestavni del podjetij in so v sredstvih zavezanca, je dolžan zavarovati tudi te nepremičnine. Okoliščina, da so te spadale v zasebno premoženje upravičenca, je v tem postopku nepomembna.
postopek za preklic pogojne obsodbe - rok za pripravo obrambe - sestavine sodbe o preklicu pogojne obsodbe - zagovornik po uradni dolžnosti
Opis kaznivega dejanja ni predpisana sestavina sodbe, s katero se prekliče pogojna obsodba.
V rednem postopku se sicer na podlagi 438.čl. ZKP pod določenimi pogoji lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, to pa ne velja v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe.
V tem postopku ni predpisan rok za pripravo obrambe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1, 408, 408/2. ZIP člen 14, 50, 50-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova
Vlagatelj v zahtevi, glede na končni rezultat izvršilnega postopka, utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu navesti, kaj bi dolžnica morala še storiti, da bi svojo obveznost izpolnila.
ZOR člen 170, 171. ZNZ člen 47, 54. PRAVILA ZA OPRAVLJANJE POOBLASTIL POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE člen 6, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 79, 81.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe (delodajalca) nasproti tretjim - odgovornost drugih oseb - namerna povzročitev škode - neposredna odškodninska odgovornost delavca (policist) - pooblastila pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve - vstopanje v tuje stanovanje - uporaba prisilnih ukrepov
Policisti, ki so pooblaščene uradne osebe, morajo po določilih Zakona o notranjih zadevah (ZNZ, Ur.l. SRS, št. 38/88 do RS, št. 58/93 in po spornem dogodku veljavne spremembe do RS, št. 49/98) skrbeti za javni red in mir. Zato morajo v primeru, ko zvejo ali so obveščeni, da se na določenem kraju (tudi v zasebnem stanovanju) krši javni red in mir, ukrepati tako, da se preneha s kršitvijo, da se zberejo podatki o kršilcih in da se jih po potrebi izroči pristojnim organom v nadaljnji postopek. Intervencijo morajo opraviti hitro, odločno in zakonito (Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije, Ur.l. SRS, št. 44/88). Za to smejo uporabljati predpisane prisilne ukrepe, s katerimi se z najmanjšimi možnimi posledicami doseže izvršitev uradne naloge. V primeru, ko imetnik stanovanja to želi ali kliče na pomoč, smejo vstopiti v tuje stanovanje in ga vizualno pregledati (79. in 81. člen Pravilnika), osebe, ki ogrožajo javni red in mir smejo pridržati (55. do 60. člen Pravilnika), to pa dosežejo tudi s prisilnimi ukrepi, med katerimi je strokovni prijem milejše prisilno sredstvo od strokovnih udarcev in metov ter od uporabe gumijevke in drugih ukrepov.
objektivna odgovornost - denarna odškodnina - povzročitev škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako (producentska odgovornost)
Objektivno odškodninsko je odgovoren proizvajalec s coca colo napolnjene steklenice, ki je dal v promet proizvod z napako, zaradi katere je prišlo do eksplozije steklenice in poškodovanja oškodovanke (1. odst. 179 člena ZOR).
Pri proizvodu stvari z napako v smislu prvega odstavka 179. člena ZOR gre za napako pri posamičnih proizvodih, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano tovarniško napako, pri nevarnih lastnostih stvari v smislu drugega odstavka 179. člena ZOR pa za nevarne lastnosti cele serije in ne le posamičnih proizvodov, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano konstrukcijsko napako (pri čemer so te opredelitve pri posameznih avtorjih vsebinsko tudi različne), vendar ne samo za te, ampak tudi za takoimenovane instrukcijske napake zaradi odsotnosti ali pomanjkljivih opozoril.
ZPod člen 146. Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah (1989) člen 74, 75, 76, 76/2. ZBH člen 82. Zakon o hranilno kreditnih službah in blagajnah za vzajemno pomoč (1980) člen 2, 2/1, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 9, 9/1, 10, 10/1, 10/3.
zbiranje hranilnih vlog občanov - hranilno kreditne službe kot pravne osebe - podjetja z registrirano dejavnostjo hranilno kreditne službe - izplačilo hranilne vloge - jamčevanje države za hranilne vloge
Dejstvo, da ima podjetje (ustanovljeno po določbah ZP/88) firmo "..., podjetje za (finančni inženiring in) hranilno kreditno službo, d.d." - nikakor ne narekuje pravne presoje, da je to podjetje samoupravna finančna organizacija, ki jo ZHKS/80 imenuje hranilno-kreditna služba in ji določa samostojno pravno osebnost. Okoliščina, da je bilo podjetje registrirano s firmo, ki je ugotovljena, zato ne narekuje pravne presoje, da je po določbi 3. odstavka 10. člena ZHKS/80 veljalo (subsidiarno) jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge, vložene pri tem podjetju.
ZTVP člen 63, 63/1, 163, 163/1, 163/2, 166, 166/1.
borzno posredniške družbe - nadzor nad poslovanjem družbe - udeleženci v postopku - udeležba drugih oseb
ZTVP dovoljuje udeležbo drugih oseb samo v postopkih za izdajo soglasja oziroma dovoljenja (a contrario: za odvzem dovoljenja), ne pa tudi v postopkih izvajanja nadzora nad poslovanjem borzno posredniških družb.
Pravnega interesa za priznanje udeleženca v postopku, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev ni mogoče utemeljevati z (boljšo) možnostjo vpogleda listin, ki bi lahko služile kot dokaz v drugih postopkih.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2. ZSR člen 58, 58/1.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalska razmerja (podnajem) - oddajanje stanovanja v celoti v podnajem
Ker je tožnik že v avgustu 1991 oddal v podnajem celo stanovanje, mu je stanovanjsko razmerje v skladu s prvim odstavkom 58. člena takrat veljavnega ZSR prenehalo že na podlagi samega zakona. Odklonitev tožnikove zahteve za nakup tega stanovanja po privatizacijskih določbah SZ je bila torej utemeljena.