MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04078
URS člen 15, 15/1, 15/3, 15/4, 35, 39, 42, 59. ZOR člen 157, 157/1. ZDru člen 7, 7/1. ZPP-77 člen 186, 187. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/1, 11. ZDru Zakon o društvih (1974) člen 8, 8/1.
denarna odškodnina - povzročitev škode - pravica do združevanja - ugotovitvena tožba - objava v tisku - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda znanosti in umetnosti (svoboda umetniškega ustvarjanja) - članstvo v združenjih - javnost delovanja - podatki o članstvu - komercialni oglas - prostozidarstvo
Če naj določba 157. člena ZOR doseže svoj namen, ne zadošča zgolj zahtevek na opustitev oziroma prepoved kršitve, ki še traja (glej A. Finžgar, Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1985, str. 47 in 48 ter A. Polajnar-Pavčnik, Temeljne pravice kot osebnostne pravice, v knjigi Temeljne pravice, Cankarjeva založba Ljubljana, 1997, str. 168). Glede na naravo kršitve in nevarnost, da se bodo kršitve ponovile, je potreben tudi zahtevek na preprečitev posega, uveljavljati je torej mogoče tudi prepovedno tožbo.
V 1. odstavku 15. člena Ustave je določeno, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Če torej varstva ni mogoče doseči na enega od načinov, ki jih določa zakon, ga je mogoče uveljavljati neposredno na podlagi ustave same.
Zasebnost ne zajema le "ozkega notranjega kroga posameznika in družine". Od primera do primera je treba ugotavljati vsebino tega pravnega standarda.
Potrebno je ločevanje članstva (ki ni javno) od združenja in njegove dejavnosti (ki sta javna).
Zahteva po objavi članstva nekega združenja lahko pomeni celo kršitev pravice do združevanja (42. člen ustave, 11. člen EKČP).
Članstvo v določenem društvu pred vdorom javnosti ni varovano tedaj, ko to deluje nezakonito in ogroža javnost. V takšnem primeru je seveda v splošnem interesu, da javnost izve, ali je to res ali ne in kakšna nevarnost grozi.
Komercialno področje na splošno ni izvzeto iz zaščite, ki jo zagotavlja 1. odstavek 10. člena EKČP, vendar pa mora biti stopnja zaščite manjša od tiste, ki je zagotovljena za izražanje "političnih" idej v najširšem pomenu, ker je svoboda izražanja v tem smislu tista, ki omogoča uveljavljanje vseh drugih vrednot iz konvencije.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, telesne bolečine in strah.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti se mora denarna odškodnina odmeriti glede na pomen prizadete dobrine in na namen odškodnine ter ob tem upoštevati, da odmerjena odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (2. odstavek 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Sodišče je torej dolžno pretehtati vse okoliščine, ki so (in morebiti še bodo) vplivale na zmanjšano aktivnost oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso o odmeri odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). S takim ravnanjem sodišče poskrbi, da odškodnina v posameznih primerih ne izstopa v primerjavi s podobnimi in da tudi ni v nasprotju z namenom odškodnine, ki naj pomeni denarno nadomestilo za pretrpljeno škodo, ki je sicer ni mogoče odpraviti.
tožba na izpraznitev stanovanja - najemna pogodba za določen čas - oderuška pogodba - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Materialnopravno izhodišče za ugotavljanje nadomestila koristi, ki jo je imela tožena stranka s tem, ko je uporabljala stanovanje tožeče stranke po izteku najemne pogodbe, tožeča stranka pa je zahtevala povrnitev te koristi (uporabnina), je v skladu z določilom 219. člena ZOR. Tožeča stranka je bila prikrajšana natanko za toliko, kolikor bi lahko prejela najemnine za stanovanje, seveda ob ugotovitvi, da ta ni bila oderuška in ob izkazanem namenu nadaljnjega oddajanja stanovanja v najem.
ZOR člen 194, 196. ZPP (1977) člen 358, 358/1, 367, 369, 369/2, 369/3, 380, 380-1, 380-2, 400.
povrnitev gmotne škode v primeru smrti (očeta) - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - določitev višine rente - revizija - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Prispevek pokojnega očeta, ki je usmerjen v ustvarjanje premoženja, ne more imeti narave preživninskega prispevka, in zato nima podlage v 194. členu ZOR.
Obveznice, ki so se izdajale v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, je posebej urejal Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93, naprej ZLPP). Ta zakon omenja obveznice predvsem pri notranjem odkupu delnic.
Podjetja so lahko v procesu lastninskega preoblikovanja izdajala take obveznice kot sta sporni. Te obveznice so bile lahko namenske, to je zamenljive le za delnice v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Iz spornih obveznic je izhajala torej le pravica imetnika do zamenjave obveznice z delnico, ne pa pravica do izplačila njene vrednosti v denarju.
ZDO člen 78, 78/2, 80, 80/2. ZDavP člen 44, 44/2, 81, 81/2. ZIP člen 16, 16/3, 17, 18.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - izvršilni naslov - prisilna izterjava davkov - overjen dolgovni seznam
Overjeni dolgovni seznam o zaostalih davčnih obveznostih za več let iz drugega odstavka 80. člena ZDO ni naslov, ki bi bil izvršilni naslov po določbah ZIP. Upnik se zato mora izkazati z vsemi izvršljivimi upravnimi odločbami.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM 1949) člen 2, 2-6, 6, 6/1. ZP člen 167, 167/1-1.
prekrški zoper javni red in mir - širjenje lažnivih vesti
Ker niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se kaznovani J.K. očitalo izmišljanje ali razširjanje lažnivih vesti, niti se ji ne očita, da bi njeno dejanje imelo za posledico "rušenje mira in zadovoljstva državljanov", dejanje nima zakonskih znakov prekrška po 6.tč. 2.čl. ZJRM in tudi ne po kakšni drugi določbi tega zakona.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (1949) člen 5. Zakon o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v zakonih LRS z določbami Temeljnega zakona o prekrških (1951) člen 2, 2-VII d). Temeljni zakon o prekrških člen 2, 6, 6/2, 49, 127, 129.
prekrški zoper javni red in mir - varstveni ukrepi - varstveni ukrep določitve prebivanja v določenem kraju
Varstveni ukrep določitve prebivanja v določenem kraju, uveden z novim 5.čl. Zakona o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM), je bil predpisan v skladu z 2.odst. 6.čl. in 2.čl. Temeljnega zakona o prekrških, kjer je bilo določeno, da se smejo za prekrške poleg upravnih kazni, ki so naštete v tem členu, za prekrške predpisati tudi drugi prisilni upravni ukrepi. "Storilčevo dejanje", o katerem je govoril 5.čl. ZJRM in ki je bil podlaga za izrek omenjenega varstvenega ukrepa, čeprav ni kaznivo dejanje, je zato mogoče razlagati le kot dejanje, ki ima znake kakšnega prekrška po ZJRM.
ZPP (1977) člen 395.ZLPP člen 48a, 48a-9, 48c, 48c-9, 50.ZOR člen 52, 103.
neveljavnost pogodb - ničnost - dopustna podlaga (causa) - ekvivalentnost izpolnitve - oškodovanje družbenega premoženja - najemanje kreditov od zaposlenih delavcev ali izplačevanje obresti na obveznice
Po 9. točki 48.a člena se je domnevalo oškodovanje družbene lastnine tudi v primeru, če je podjetje najemalo kredite od zaposlenih delavcev ali od podjetij v lasti zaposlenih delavcev ali od drugih fizičnih oseb ali izplačevalo obresti na obveznice po višji obrestni meri od obrestne mere za enake kredite banke, v kateri je imelo podjetje deponirana sredstva. V takih primerih oškodovanja je revizijski organ moral po 9. točki 48.c člena naložiti podjetju vzpostavitev terjatev do posojilodajalcev in povečanje družbenega kapitala.
Toženka je med postopkom postavila ugovore, zaradi katerih naj bi bila pogodba v delu, ki presega glavnico 1.861,70 DEM nična, pri tem pa se je sklicevala tudi na ugotovitve Agencije. Taki ugovori so materialni in se z njimi pobija utemeljenost postavljenega zahtevka. Neupoštevanje takih ugovorov, kar je toženka uveljavljala tudi v pritožbenem postopku, kaže na materialnopravno zmotnost izhodišč nižjih sodišč.
Stranka je dolžna navesti dejstva in predlagati dokaze (219. člen ZPP) in sicer tako, da sodišče dokaze sploh lahko izvede. Sodišču mora predložiti listine, na katere se sklicuje v dokaz svojih trditev (232. člen ZPP). V primeru, ko se predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, pa mora stranka, ki zaslišanje priče predlaga, med drugim navesti tudi njeno prebivališče (241. člen ZPP). Tožena stranka je opustila prav vse v ZPP uzakonjene dolžnosti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Tožeča stranka je zahtevala varstvo svoje lastninske pravice s prepovedno (opustitveno) ali negatorno tožbo (42. člen ZTLR). Povod za to tožbo je vznemirjanje lastnika (ali domnevnega lastnika) pri izvrševanju lastninske pravice, ki pa ne obstaja v odvzemu stvari. Za to, da lastnik s prepovedno tožbo uspe, pa ne zadošča, če dokaže le obstoj posega v njegovo lastninsko pravico, ki ga zakon označuje z izrazom "vznemirjanje", ampak mora dokazati tudi, da je bilo vznemirjanje njegove lastninske pravice neutemeljeno. Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, da je tožnica pri izgradnji vodovoda sama sodelovala in z izgradnjo vodovoda soglašala, pa tožeča stranka dejstva, da je bilo sicer obstoječe vznemirjanje tudi neutemeljeno, ni dokazala.
Zahtevek opustitvene tožbe je dajatveni, z njim pa se zahteva prenehanje določenega ravnanja, iz katerega je nastalo (ali ki predstavlja) neutemeljeno vznemirjanje in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred neutemeljenim vznemirjanjem. S tem temeljnim zahtevkom pa se lahko združi tudi zahtevek na prepoved nadaljnjih (bodočih) posegov, vendar pa tožnik s tem nadaljnjim zahtevkom lahko uspe le v primeru, če je ugodeno temeljnemu zahtevku.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - sokrivda pešca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce
Po določbi 102.čl. tedaj veljavnega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa so morali iti pešci čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti, pred tem pa so se morali prepričati, če to lahko storijo varno. Tožnica je prečkala cesto izven prehoda za pešce ob zmanjšani vidljivosti zaradi nastopajoče teme. Te okoliščine so ji nalagale še posebno previdnost. Tožnica je spustila mimo vozilo s svoje leve strani, ni pa upoštevala zavarovanca tožene stranke, ki je prihajal z desne. Tožnica je stopila na njegov vozni pas potem, ko je peljalo mimo vozilo z njene leve, tako da je razumljivo, da je zavarovanec tožene stranke ni mogel pravočasno opaziti. Njegovega vozila pa tožnica pri primerni pazljivosti ne bi smela spregledati, saj je vozil s prižganimi lučmi. Na ta način je tožnica hudo prekršila pravilo o prečkanju ceste izven prehoda za pešce. Njeno ravnanje je v neposredni vzročni zvezi z nesrečo. Zato je njen prispevek k nastanku škode 50 odstoten.
ZPP (1977) člen 188, 188/2, 190, 190/2, 190/3, 191, 191/1.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija) - podrejeni tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - privolitev toženca
Kadar tožeča stranka uveljavlja dva ali več tožbenih zahtevkov tako, da predlaga sodišču, naj ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen (2. odst. 188.čl. ZPP), se šteje da je podrejeni zahtevek postavljen pogojno. Sodišče o njem odloča samo v primeru, če primarni zahtevek zavrne kot neutemeljen. Če pa primarnemu zahtevku ugodi, o podrejenem zahtevku ne odloča.
premoženjskopravni spori, ki se obravnavajo po določilih ZPP - civilnopravni spori
Ni mogoče v pravdi z lastninsko tožbo zahtevati vrnitev stvari, dokler velja ukrep zasega v kazenskem postopku ali v postopku o prekršku. Utemeljenost zasega se namreč preizkusi v matičnem postopku glede na predpise, ki veljajo za ta postopek. Lastninski zahtevek ne more biti utemeljen, če izročitev stvari ovira odločitev drugega državnega organa, izdana v zakonitem postopku.
Pravdno sodišče ni pristojno za presojo odločitev v kazenskem ali kakšnem drugem postopku.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - dodelitev otrok - določitev višine preživnine za otroke
Revizijska navedba o tem, da bi imela otroka na toženčevem domu brezplačno varstvo, ni v korist otrok, ker ju je vseskozi vzgajala predvsem mati.
Odplačevanje kredita za toženčev osebni avtomobil ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otrok, saj preživnine spadajo med privilegirane terjatve.
zamudne obresti - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - začetek teka roka za izplačilo
Smisel določila 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Zato mora celo v primeru, ko se zavarovalne vsote ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem (tretji odstavek 919. člena ZOR). Če zavarovalnica pravočasno ne plača zavarovalne vsote, mora plačati zamudne obresti (277. člen ZOR).