SZ člen 6, 6/1, 6/2, 117, 117/1, 147, 147/1, 147/3.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - ožji družinski član - zakonec prejšnjega imetnika stanovanjske pravice
Zakoncu prejšnjega imetnika stanovanjske pravice ni SZ določil pred drugimi ožjimi družinskimi člani nobene prednosti pri privatizaciji stanovanja, to je nobene posebne pravice, zaradi katere bi moral prejšnji imetnik stanovanjske pravice dati pismeno privolitev za privatizacijski odkup njemu - komu drugemu izmed ožjih družinskih članov pa torej le v primeru, če ga zakonec ne bi hotel uveljaviti.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe - pravica do vrnitve danega
Pravilna je presoja, da mora potem, ko sta pravdni stranki razdrli pogodbo, toženec na podlagi določbe 2. odstavka 132. člena ZOR vrniti tožniku prejete zneske.
služnostna pravica - prenehanje stvarne služnosti - nepotrebnost služnosti za uporabo gospodujoče stvari
Toženec je v letu 1979 odkupil zemljišča, po katerih ima sedaj neposreden dostop do vseh parcel, v korist katerih je bila služnost ustanovljena, ne da bi bilo potrebno za vožnjo z goseničarjem uporabljati asfaltirane javne poti. Pozneje je dokupil še dva traktorja z gumastimi kolesi, za katerih vožnjo po asfaltiranih poteh ni zadržkov. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje pri zadnjem ogledu na kraju samem, je imel toženec tedaj z javne poti do svojih zemljišč tudi že urejen dostop. Pri takih ugotovitvah revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da pomenijo ugotovljene okoliščine podlago za ukinitev služnosti po 2.odst. 58.čl. ZTLR, saj zanjo ni več gospodarske potrebe.
dedovanje na podlagi oporoke - oblike oporoke - sodna oporoka - sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati
Že v naslovu določbe 66.čl. ZD je navedeno, da velja za primer, če oporočitelj oporoke ne zna ali ne more prebrati. Zato obvezne navzočnosti dveh prič ni mogoče širiti na druge primere, pri katerih take formalnosti zakon ne zahteva. Oporočitelj, ki lahko oporoko prebere in torej lahko sam preveri pravilnost zapisane vsebine, lahko napravi veljavno sodno oporoko po 65.čl. ZD na način, da mu jo sestavi po njegovi izjavi sodnik, nakar jo v navzočnosti sodnika prebere in podpiše. Kolikor zaradi določenih ovir oporoke ne more podpisati in namesto tega napravi odtis prsta, ni zakonitega razloga, da bi bila zaradi tega potrebna oporoka z navzočnostjo dveh prič.
nedopustnost izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - napotitev na pravdo ali drug postopek - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Odločitev sodišč druge in prve stopnje, da tožba ni dovoljena, je v skladu z določbo 54. člena ZIP. Tožba za nedopustnost izvršbe po 54. členu ZIP (in po 57. členu ZIP), ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča o napotitvi na pravdo, se zavrže.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za presojo dovoljenosti revizije je v obravnavanem primeru treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Ob vložitvi tožbe je namreč že veljala določba 9. člena zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), po kateri so se za 10-krat zvišali denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta glede na drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP. Ker te vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne presega, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
Rok iz 23. člena ZZT je materialni zakonski rok in s potekom tega roka je tožnik izgubil pravico do osebnega delovnega dovoljenja pod pogoji, določenimi v 23. členu zakona.
Iz podatkov spisa je tudi razvidno, da tožena stranka v nasprotni tožbi vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Tudi na prvem naroku o glavni obravnavi in še pred obravnavanjem glavne stvari ta vrednost ni bila opredeljena v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZPP. V okviru 186. člena in drugega odstavka 40. člena ZPP predpisano ravnanje stranke, ki vlaga (nasprotno) tožbo, je v okviru dopustnosti revizije treba smatrati kot obvezno sestavino tožbe. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima torej za posledico nedopustnost revizije.
lokacijsko dovoljenje - postopek za izdajo - obnova postopka
Okoliščina, na katero se opira predlog za obnovo postopka, mora biti verjetno izkazana. Sodna poravnava je listina, s katero je verjetno izkazana zatrjevana lastninska pravica.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - disciplinski ukrep - začasna prepoved opravljanja odvetniške dejavnosti - odgovornost odvetniške zbornice
Odvetniška zbornica ni odgovorna za škodo, ki je odvetniku nastala zaradi začasne prepovedi opravljanja odvetniške dejavnosti, ker je zoper odvetnika bil odrejen pripor zaradi suma kaznivega dejanja, zaradi česar ni primeren za opravljanje odvetniške dejavnosti.
Določbe 200. člena in drugih ZOR ne zahtevajo ocene zmanjšanja življenjske aktivnosti v odstotkih. Zato ne pomeni pomanjkanja razlogov o odločilnem dejstvu, če sodba o tem nima razlogov.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca - vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine
Tožnica zahteva v denarni obliki ustrezen delež na skupnem premoženju zakoncev, do katerega je prišlo zaradi vlaganj v hišo last tožničinega pokojnega moža A. J. st. Podlago za denarni zahtevek namesto stvarnopravnega je nudil tudi 20.čl. zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.l. SRS, št. 26/73 in 1/86), ki je veljal do uveljavitve novega zakona dne 9.12.1995.
Ker je bil toženec s sklepom zapuščinskega sodišča z dne 29.9.1989, opr.št. D 175/87-39 določen za prevzemnika zaščitene kmetije, ki obsega tudi stanovanjsko stavbo, je tožnica upravičena od njega zahtevati svoj delež zaradi vlaganj, ki so spadala v skupno premoženje.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - splošno pravilo
Tožbeni zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in plačilo tolarske protivrednosti kosilnice je tožeča stranka tako v tožbi, kot tudi tekom celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje, utemeljevala le s sklicevanjem na pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v C., enote v Š. opr. št. P 282/83, z dne 17.6.1988, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v C. opr. št. Cp 714/88, z dne 7.12.1988. S to sodbo pa je bilo toženima strankama I. in M. V. naloženo, da morata tožeči stranki M. V. izročiti približno sedem let staro kosilnico znamke BCS diesel. Ker toženca I. in M. V. obveznosti nista prostovoljno izpolnila in ker tudi izvršilni postopek proti njima ni bil uspešen, je sodišče v tej pravdni zadevi, ob upoštevanju tožbenega trditvenega gradiva in tožbenih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje, tudi po mnenju revizijskega sodišča tožeči stranki utemeljeno prisodilo le denarno vrednost take kosilnice, kakršna je bila opredeljena v izreku sodbe opr. št. P 282/83, z dne 17.6.1988, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo.
URS člen 25, 55, 157.ZZUUP člen 1, 2, 6, 7, 13, 16, 16/1.
svobodno odločanje o rojstvu otrok - dovolitev sterilizacije z odložnim rokom - posamični akt po 2. odst. 157. čl. ustave
Določbe 55. člena ustave o svobodnem odločanju o rojstvih otrok urejajo temeljno svoboščino (ne pravico), za katero država zagotavlja možnost za njeno uresničevanje z ustvarjanjem razmer, ki omogočajo staršem, da se svobodno odločajo za rojstva svojih otrok. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP) je posebni zakon, ki ureja način uresničevanja ustavne svoboščine o svobodnem odločanju o rojstvih otrok. Po določbi 1. odstavka 1. člena ZZUUP se sterilizacija opravi šele, ko poteče šest mesecev od njene dovolitve, razen v primerih, ko je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov. Torej gre za odločanje na podlagi posebnega zakona, ki ureja uresničevanje ustavne svoboščine v strokovnem pogledu. Zato gre po presoji sodišča za posamični akt po 2. odstavku 157. člena ustave, ki se sme izdati kot sklep.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/2, 19.
vzgoja in izobraževanje - napredovanje pedagoških delavcev - napredovanje v naziv - mentor
Pri odločanju o napredovanju v naziv mentor po prehodni določbi 19. člena Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, sama okoliščina, da prosilec v času odločanja o tem nazivu ne izpolnjuje pogojev strokovne izobrazbe za delo, ki ga opravlja, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve, ker navedena prehodna določba pravilnika v povezavi z 2. odst. 5. člena tega pravilnika takega pogoja ne določa.
Komisijska pogodba je zaupnega značaja. Zato komisionar ne sme zadrževati kupnino, ki jo je sprejel od tretje osebe za komitenta, in z njo tudi ne more pobotati svoje terjatve do komitenta, ki ne izvira iz istega posla.
ZPPCP člen 99, 99/1.ZOR člen 189, 189/2, 266, 266/3.
cestni prevoz stvari - odgovornost prevoznika - odškodnina - določitev višine odškodnine za škodo, ki je nastala med prevozom
1. Prvi odstavek 99. člena ZPPCP je dispozitivna določba. 2. Preostanek vrednosti med prevozom poškodovanega blaga je korist, ki jo je treba upoštevati pri določanju višine odškodnine.
3. Odškodnina za škodo na blagu, kupljenem v tujini in plačanem v tuji valuti se lahko po 2. odstavku 189. člena ZOR določi tudi tako, da se upošteva valuta, v kateri je bilo izvršeno plačilo in tečaj na dan prvostopne odločbe. V takšnem primeru tečejo zamudne obresti od dneva izdaje prvostopne odločbe dalje.
Pri odmeri te odškodnine so bile upoštevane vse spredaj navedene okolnosti. Odškodnina je bila odmerjena po merilih 200. člena ZOR, po katerih se upoštevajo vse okoliščine primera in zlasti stopnja duševnih bolečin prizadetega, na drugi strani pa tudi pomen dobrin, ki so bile prizadete v tožnikovem primeru in namen odškodnine za tako škodo, pa tudi to, da odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom odškodnin. Sodišče druge stopnje je po presoji revizijskega sodišča v zadostni meri in torej pravilno upoštevalo vse pravno odločilne okoliščine primera, zaradi česar ocenjuje, da je končno priznana odškodnina v višini 300.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ustrezna in pravična odškodnina. Tako odmerjena odškodnina je ustrezno individualizirana, kar pomeni, da niso podani pravno utemeljeni razlogi za kakršnokoli zniževanje prisojene odškodnine. Prav individualizacija vsakega odškodninskega primera posebej pa jemlje tehtnost tistim revizijskim izvajanjem, ki dajejo prevelik pomen konkretnim primerom iz sodne prakse, ki lahko le na splošno odražajo tako skupek bistvenih individualizacij posamičnih primerov kot splošne družbene danosti, ki sovpliva na odmero odškodnin za take oblike škode.
Če nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, služi za opravljanje dejavnosti državnega organa oz. javne službe, za obstoj ovire iz 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen ni pomembno, kdo je v tem postopku zavezanec za njeno vrnitev.