delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - preizkus zakonitosti - izpodbojne pogodbe
Za presojo vprašanj o izpolnjenih predpostavkah za sklenitev pogodbe - volja strank in napake volje, obličnosti, možnosti in dopustnosti inštitutov sklepanja (ponudba, njen sprejem, konsenz, čas in kraj sklenitve) je zato uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89).
pokojninska osnova - pridobitev, uživanje in izguba pravic
Na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZPIZ se lahko uveljavlja ponovna odmera pokojnine, če se naknadno ugotovi, da niso bila upoštevana vsa izplačila, ki spadajo v pokojninsko osnovo.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2. ZTuj člen 81.
akontacija vojaške pokojnine - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji
Ureditev stalnega prebivališča državljana nekdanje SFRJ oz. bivših republik je posledica spremenjenega državno-pravnega položaja Republike Slovenije po 25.6.1991, ki je glede na novo nastali položaj uredila pravice tujcev.
Res je sicer potrebno pri presoji narave ovir, ki jih hote ali nehote postavi lastnik služne stvari, upoštevati merila iz 50. člena ZTLR, ki vsebujejo tudi načelo restrikcije (ne ekonomičnosti), ki izhaja iz določbe prvega odstavka tega člena. Ta določa, naj se stvarna služnost izvršuje tako, da se najmanj obremenjuje služna stvar. Tako nalaga lastniku gospodujoče stvari izvrševati služnost (civiliter) kar se da obzirno, previdno, primerno, skratka tako, da je breme čim manjše glede na potrebe služne nepremičnine oziroma interese, ki jih ima lastnik. Seveda pa upoštevati tega načela tako daleč, kot menita nižji sodišči, da bi lahko v kmečkem okolju terjali od služnostnega upravičenca, da ne sme uporabljati samonakladalne prikolice, ali če gre za potrebe hiše, pripeljati tovora na tovornjaku, ki ne sme biti višji kot 2,65 m ali težak, ne gre. Še manj seveda, kot zavzema stališče sodišče prve stopnje, da bi služnostni upravičenec lahko terjal (vsakokrat ali enkratno?) le odškodnino ali prestavitev potne služnosti (ta pravica gre le lastniku služne nepremičnine).
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tožnikovo revizijsko zavzemanje za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti je brez pomena, saj je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen iz drugih razlogov, ki jih revizija sicer tudi obravnava, vendar samo v zvezi z zavzemanjem za drugačno dokazno oceno. S tem izpodbija dejansko podlago obeh sodb, kar pa na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385.čl. ZPP).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - družinski član - državljanstvo
Če je obveznost prodaje odvisna od tega, ali na stanovanju obstaja stanovanjska pravica (je zasedeno), mora zavezanec, če ta pravica obstaja (in tudi ni odpovednih razlogov), stanovanje prodati komurkoli med več upravičenci. S privolitvijo imetnik ne prenaša svoje pravice, temveč le odstopa od prednosti. Privolitev imetnika varuje le njega in ne zavezanca. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kupec po drugih predpisih zato zadevajo le konkretnega kupca. Te (druge) pogoje mora izpolnjevati prejšnji imetnik stanovanjske pravice le tedaj, če sam kupuje stanovanje.
CZ člen 22, 22/1, 30b, 254, 254/4, 257, 257/4. ZTV člen 22.
carinske oprostitve - vračilo posebne takse
Če tožnik ob vložitvi uvozne carinske deklaracije niti v pritožbi ni uveljavljal oprostitve po obliki "uvoz iz naslova vloge tuje osebe" na podlagi potrdila in specifikacije po 30.b členu CZ tudi za obveznost plačila posebne takse po uredbi o plačilu posebne takse za uvoz rabljenih vozil v letu 1993, ki nima nobenih določb o oprostitvah, v upravnem sporu ne more uveljavljati oprostitve na podlagi okoliščin, da je bila pogodba o tujem vlaganju sklenjena pred njeno uveljavitvijo in v roku vložena v registracijo pri drugem upravnem organu, pred katerim se je rok za izdajo odločbe po 22. členu ZTV iztekel pred uveljavitvijo navedene uredbe.
Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda pa mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v vsakem posameznem primeru je sodišče vezano na merila iz 200. člena ZOR. To pa so stopnja telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje (prvi odstavek 200. člena ZOR), pomen prizadete dobrine, namen odškodnine ter negativno merilo, po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (drugi odstavek 200. člena ZOR). Glede na navedena merila poteka odmera odškodnine na dveh ravneh: konkretnem in abstraktnem. To pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin glede na vse dejanske okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno, in sicer glede na razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, in glede na primerjavo z odškodninami za enako oziroma podobno škodo. To omogoča sodna praksa, ki oblikuje navedena razmerja oziroma določa vsebino tega abstraktnega zakonskega merila. Le tako je mogoče omejiti arbitrarnost pri določanju višine odškodnine za negmotno škodo in hkrati zagotoviti spoštovanje načel nepristranosti, enakosti in predvidljivosti.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev
Dveletni rok po 149. členu SZ mora poteči pred uveljavitvijo SZ. Novi SZ ne pozna instituta nastanka stanovanjskega razmerja s potekom časa. Zato dan vložitve tožbe (16.12.1993) nekdanjega stanodajalca (sedanjega lastnika) ni pravno odločilen.
denacionalizacija poslovnih stavb - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine
Po presoji sodišča vlaganja v poslovne prostore, ki imajo značaj tekočega vzdrževanja nepremičnine, niso nove investicije v smislu 2. odstavka 25. člena ZDen. Ker ZDen ne določa, kdaj se šteje, da se je zaradi novih investicij vrednost nepremičnine bistveno povečala, gre za nedoločen pravni pojem, katerega vsebino mora določiti upravni organ v vsakem konkretnem primeru, ko ugotavlja, ali gre za nove investicije in da se vrednost ni oz. je bistveno povečala, saj gre za strokovna vprašanja, ki se praviloma ugotavljajo z izvedencem po določbah 183. in 185. člena ZUP. Bistveno je, ali so vlaganja povečala vrednost poslovnega prostora in ali so bila opravljena v skladu s predpisi. Sanitarije kot pomožni prostori delijo usodo glavne stvari (18/2 člen ZDen).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. drugega odst. 354.čl. zakona o pravdnem postopku, ki jo uveljavlja tožeča stranka v reviziji, je podana tedaj, če je v razlogih sodbe napačno povzeta vsebina listin, tako da sodišče ocenjuje te listinske dokaze ob napačni predstavi o njihovi resnični vsebini.
Po 149. členu SZ se pridobi pravica do nadaljnjega bivanja v stanovanju le, če bi imetnica stanovanjske pravice oddala stanovanje v nasprotju z 58. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR) in bi do uveljavitve SZ (to je pred 19.10.1991) že poteklo dve leti.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - obresti od vnaprej plačane kupnine - nakup poslovnega prostora
Če se stranki dogovorita za določen način plačila, če torej med več možnostmi izbereta vnaprejšnje plačilo ali plačilo na obroke, potem je povsem v skladu z ZOR tudi pogodbena določitev sankcij za nepravočasno plačilo.
URS člen 157, 157/2. ZUS (1977) člen 7, 7/1, 30, 30/1-4.
sodno varstvo - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu
Kadar je stranki zagotovljeno sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu po 1. odstavku 157. člena ustave, ne more uveljavljati še sodnega varstva ustavnih pravic po 2. odstavku 157. člena ustave, saj pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva ni izpolnjen.
sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Po 1. odst. 156.čl. stanovanjskega zakona mora lastnik stanovanja uskladiti z imetnikom pravice do uporabe stanovanjsko pogodbo z določili stanovanjskega zakona. Lastnik, ki neutemeljeno ne uskladi pogodbe, se ne more uspešno sklicevati na 58.čl. stanovanjskega zakona.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - izločitev gospodinjskih predmetov
Pomen zakonske določbe prvega odstavka 32. člena ZD je v tem smislu, da je dovolj oziroma da je poudarek na tem, da so zapustniki in potomci delali oziroma pridobivali skupaj, pri čemer ni nujno, da je šlo za tesno skupnost med njimi, skupno gospodinjstvo, izrazito ekonomsko skupnost ipd. Namen obravnavane zakonske določbe je v tem, da ne bi prispevanja (v delu in sredstvih) oseb, opredeljenih v zakonu, in sadov tega pridobili tisti dediči, ki niso delali in prispevali.
V postopku je bilo ugotovljeno, da so se razmere za mladoletna tožnika spremenile. Stroški za njuno preživljanje so se zvečali predvsem zaradi preselitve iz hiše, ki je solastna njunim staršem, v najemniško stanovanje, pa tudi zaradi ukvarjanja s športom in učenja angleščine. Z izpodbijano sodbo pa so bili izrečno upoštevani tudi toženčevi skromni osebni dohodki.
Zastaranje se veže na obveznost, ne pa na posamične v postopku preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti oziroma se lahko v zastaralnem roku, določenem za posamezno obveznost, postavijo različni zahtevki, ki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage.