Ker tožena stranka ni sledila pravnemu mnenju in pripombam sodišča v prejšnji sodbi (ki se nanaša na ugotovitveni postopek, dokazovanje, sodelovanje stranke v postopku, na vsebino obrazložitve glede bistvenih dejstev, okoliščin in dokazov, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila, da razlogi obrambe terjajo odpoved prebivanja), kar velja tudi za nove razloge, ki jih je tožena stranka navedla v odločbi druge stopnje v primerjavi z odločbo prve stopnje in razlogov za svojo odločitev ni obrazložila, kot to določa 2. odstavek 209. člena ZUP, je s tem bistveno kršila pravila postopka iz te zakonske določbe.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - službeno stanovanje - pravica do začasne uporabe stanovanja
Lastnik stanovanja, ki se privatizira, ne more enostransko opredeliti stanovanje za službeno, če takega statusa ni imelo v času dodelitve imetniku stanovanjske pravice.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Tudi upravni organ, ko po prostem preudarku odloča o pridobitvi državljanstva po 3. odstavku 40. člena ZDRS, je vezan na načelo sorazmernosti kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
Ne glede na sicer nesprejemljivo stališče revizije tožene stranke, da bi tožnik kot močan moški in športnik moral bolečine in nevšečnosti lažje prenašati, le ni mogoče mimo dejstva, da trajanje bolečin in nevšečnosti - vključujoč tudi bodoče bolečine zaradi odstranitve osteosintetskega materiala - pa tudi njihova stopnja jakosti, ne omogočajo prisoje tako visoke odškodnine, da bi presegla sicer pravilno dosojeno odškodnino zaradi trpljenja ob telesni prikrajšavi. Na nižjih stopnjah ugotovljeno skupno bolečinsko obdobje z nevšečnostmi ob nošenju mavca - upoštevaje tudi bodočo operacijo - tako ne omogoča višje satisfakcije kot z zneskom 1,200.000,00 SIT, torej za 500.000,00 SIT manj, kot sta razsodili nižji sodišči. Razmerje znotraj tožnikovih prikrajšanj bo tako prišlo do pravega izraza, skupno dosojena odškodnina pa se bo gibala v okviru odškodnin, dosojenih v podobnih primerih.
obresti na vnaprej plačano kupnino - pobotni ugovor
Pobotni ugovor ni utemeljen. Tožena stranka je s pogodbo zagotovila nespremenjeno ceno, zato je zdaj ne more spreminjati. Obveznost, da obračuna in izplača obresti na plačani znesek, pa temelji na zakonu, ne na pogodbi. Zato plačilo obresti ni razlog za prenehanje pogodbenih obveznosti.
tožba na izpraznitev stanovanja - uporabniki stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Po presoji revizijskega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišč druge in prve stopnje, da tožnica ni imela statusa uporabnice stanovanja iz prvega odstavka 5. člena ZSR (ki je šel le zakoncu imetnika stanovanjske pravice oziroma njegovemu zunajzakonskemu partnerju, otrokom in dr. ter tistim, ki jih je bil imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu ter tistim, ki so z njim najmanj dve leti živeli v ekonomski skupnosti). Vse tiste okolnosti, ki so bile potrebne za sprejem zaključka o toženkinem statusu v spornem stanovanju, predstavljajo dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano. Ugotovitve odločilnega pomena o teh okolnostih, pridobljene v postopkih na nižjih stopnjah, pa so tudi po presoji revizijskega sodišča dajale podlago za zaključek, da toženka ni imela statusa uporabnice v spornem stanovanju v smislu prvega odstavka 5. člena ZSR, zaradi česar je bil tožničin zahtevek, da mora toženka stanovanje izprazniti, utemeljen v določbah petega odstavka 18. člena ZSR.
Glede na določbo 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu zakona o denacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičenci do denacionalizacije.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Bistveni poudarek revizije je torej v graji ugotovljenega dejanskega stanja in sprejete dokazne ocene, vendar pa to ne more biti revizijski razlog, saj po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
vloge - nerazumljiva ali nepopolna vloga - poprava tožbe
Sodišče samo ne more popravljati tožbenega zahtevka. V okviru postopka po 109.čl. ZPP sodišče poskrbi za odpravo formalnih napak in pomanjkljivosti, ne more pa dajati vsebinskih napotkov strankam, ker bi s tem prekršilo načelo dispozitivnosti (2. in 3.čl. ZPP). Dolžnost poučevanja neuke stranke (11.čl. ZPP) ne pride v poštev glede na kvalificirano zastopstvo tožnice.
ZDen člen 54, 54/1-3, 54/1-5.ZUP člen 25, 135, 209, 209/2.
pristojnost za odločanje - ugotovitev dejanskega stanja
Ker tožena stranka v izpodbijani odločbi protislovno navaja, da je sporna parcela kot družbena lastnina po odloku občinske skupščine razglašena za naravno znamenitost, hkrati pa ugotavlja, da je bila parcela uporabljena za stanovanjsko gradnjo in da je v kompleksu stanovanjske soseske, bi morala preveriti, ali je pozidana parcela že opredeljena kot naravna znamenitost in ali je zato še podana njena pristojnost za odločanje o denacionalizaciji.
Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz 1930. leta, katerega pravna pravila se v RS še uporabljajo v smislu določbe 4. člena zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo, ne more biti pravna podlaga za podržavljenje po določbah ZDen (glej 3. odst. 8. člena ZDen), pač pa le pravna podlaga za vpise sprememb v zemljiški knjigi (glede zemljišč, ki so bila uporabljena za javno cesto) na podlagi naznanilnega lista.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, vzpostavilo in naložilo tožencu, da tožniku plača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in plača tudi vse prispevke na način, kot je določeno v sodbi. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločilo, da ostane sodba sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo dveh organizacij toženca zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in oba sklepa disciplinskih organov so tako splošni, da iz njih ni mogoče ugotoviti katere hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu, je tožnik storil in ker toženec ni dokazal, da je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti, je izpodbijana sodba sodišča druge stopnje zakonita.
ZPP (1977) člen 12. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2.
akontacije vojaških pokojnin - pogoji za pridobitev pravice - predhodno vprašanje
S potrdilom pristojnega upravnega organa, da tožnik od 26.2.1992 nima več dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, je bilo rešeno predhodno vprašanje o obstoju v 1. členu odloka predpisanega pogoja, ki ga mora tujec izpolnjevati, da se ga šteje za upravičenca do prevzema izplačevanja vojaške pokojnine v Republiki Sloveniji.
Sporazum med RS in RH o vojaških pokojninah člen 4, 5.
akontacija vojaške pokojnine
Ker je tožniku pravice kot vojaškemu zavarovancu medtem že priznal hrvaški nosilec zavarovanja, na podlagi zahteve z dne 23.3.1992, to je še pred vložitvijo zahteve pri slovenskem naslovu, kljub odločbi ustavnega sodišča ni bilo več pravne osnove, da bi mu bile te pravice še enkrat priznali slovenski organi.
ZTPDR člen 11, 23, 78. ZDR (1990) člen 12, 18, 135. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev - delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov delodajalca, da je delavcu prenehalo delovno razmerje za določen čas, ker je delavec ostal na delu že v času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Na pritožbo toženca je drugostopno sodišče potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker delovno razmerje za določen čas ni bilo podaljšano na podlagi sklepa o podaljšanju delovnega razmerja in delavec tudi ni podpisal dodatne pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Če delo direktorja presega njegove sposobnosti in nesprejem poročila o poslovanju podjetja po letnem obračunu, sta zakonita razloga za razrešitev direktorja pred potekom mandata.
pravice nekaterih kategorij zavarovancev - starostna pokojnina - poslanci - revizija
V 169. členu (četrti del) ZPIZ določa, da posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v zakonu, izjemoma pridobivajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Vendar to še ne pomeni, da gre za povsem posebne pravice, ki se priznavajo brez ustreznih postopkovnih določb in da zato postopki ne potekajo po vseh ostalih določbah ZPIZ. Kljub nekaterim drugače določenim pogojem za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, so zato tudi njihove odločbe podvržene reviziji, katere namen je predvsem odprava morebitnih napak, do katerih lahko pride v postopku in ki jih je bilo pred uvedbo instituta revizije v ZPIZ, težko popraviti v skladu s predpisi.