ZZVZZ člen 23, 23-1, 23-2, 23-3-2, 40, 85.ZUP člen 137.
povračilo stroškov
Zavarovane osebe imajo pravico do povračila potnih stroškov, kadar uveljavljajo pravice do specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (2. alinea 40. člena ZZVZZ), če jih osebni zdravnik, zdravstveni zavod ali zdravniška komisija napoti ali pokliče v kraj zunaj stalnega prebivališča ali kraja zaposlitve, vendar morajo za svoje navedbe, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in navedbe, ki sicer kažejo na možno zdravljenje ali rehabilitacijo oz. terapevtske posege zaradi kakšne bolezni iz 1. ali 2. tč. 23. čl. ZZVZZ, predložiti dokazila v skladu s 137. členom ZUP v zvezi s 85. členom ZZVZZ.
Če so ob nacionalizaciji bila iz nacionalizacije izvzeta vrednostno neenaka stanovanja oz. deli nepremičnine v korist bivših lastnikov, tega vprašanja ni mogoče reševati v denacionalizacijskem postopku, ker za to v zakonu ni podlage, če v tem ni izrecnega sporazuma med vsemi bivšimi solastniki.
prometni davek - izstavitev računa - ukrep prepovedi opravljanja obrtne dejavnosti za šest mesecev
Kadar organ odloča po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom zakona. Zato ni mogoče preizkusiti, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, če diskrecijska odločitev ni obrazložena.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe - nedovoljenost
Zakon o pravdnem postopku je res omogočal izreden preizkus pravnomočne odločbe pri zveznem sodišču (416. do 420. člen ZPP) kot izredno pravno sredstvo s povsem določenim namenom, ki izhaja iz drugega odstavka 416. člena ZPP, to pa je s sojenjem pred zveznim sodiščem zagotoviti enotnost jugoslovanskega trga v primerih, ko je bila ta kršena s kakšno odločbo nekdanjih republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč. Namen zagotoviti takratno zvezno ureditev pred takratnim zveznim sodiščem je prenehal z osamosvojitvijo Slovenije. Tako omenjenih določb ZPP ni mogoče smiselno uporabiti kot republiški predpis, kakor sicer dopušča prvi odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), ki določa, da se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v njej smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, vendar le če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Ni tudi nobenih pogojev, da bi po drugem odstavku pravkar omenjenega člena glede tu obravnavanega vprašanja prešla pristojnost zveznega sodišča na katerikoli organ naše države, kar se tudi ni zgodilo.
dolžnost preživljanja - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - določitev višine preživnine
Ni mogoče upoštevati trditve, da toženec sam plačuje vse stroške v zvezi s hišo. Preživljanje otrok, sodna določitev preživnine, če ni sporazuma, in to v denarnem znesku (prvi odstavek 131. člena ZZZDR) imajo slej ko prej prednost pred drugimi obveznostmi, terjatvami ipd. Če toženec meni, da daje preveč za vzdrževanje hiše, bo to pač moral s tožnico urediti posebej, ne pa na račun preživnine za otroka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno - če izrek sodbe nasprotuje sam sebi
Trditev zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče druge stopnje dne 23.10.1995 vloženo pritožbo tožeče stranke štelo za pritožbo drugotožene stranke, je točna. Zato sta tudi podani obe v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Med tem, kar se v razlogih drugostopnega sklepa navaja glede vsebine s strani drugotožene stranke sploh nevložene pritožbe in vsebino listin, ki so v pravdnem spisu, obstaja nasprotje (13. točka 2. odstavka 354.člena ZPP), poleg tega pa je pritožbeno sodišče s tem, ko je zmotno štelo, da je vložila pravno sredstvo tudi drugotožena stranka, preizkušalo sklep sodišča prve stopnje tudi v tistem delu, ki je že postal pravnomočen (11. točka 2. odstavka 354.člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS02701
ZIKS člen 145, 145/1, 145/2.ZOR člen 185, 185/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev dejanske vrednosti premoženja - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
S prenehanjem veljavnosti sodbe, s katero je bila izrečena kazen zaplembe premoženja, je treba vzpostaviti stanje, kot da takšne sodbe ni nikoli bilo. Gre za posebno situacijo vzpostavljanja prejšnjega stanja, za katero ni mogoče uporabiti obligacijskopravnih predpisov glede na to, da jo ureja poseben predpis - zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. list SRS, št. 17/78 in RS 58/93 - v nadaljevanju ZIKS) v 145. členu. Zahteva za varstvo zakonitosti zato utemeljeno zatrjuje, da se je sodišče druge stopnje materialnopravno zmotno sklicevalo tudi na določbo 1. odstavka 185. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Vendar pa zahteva za varstvo zakonitosti kljub temu ni utemeljena.
Višino pravične denarne odškodnine za posamezne odškodninske postavke mora sodišče določiti v skladu s pogoji, ki jih določata 200.čl. in 203.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Pri tem je treba upoštevati tudi razpone, v katerih se po uveljavljeni sodni praksi priznavajo odškodnine za posamezne vrste negmotne škode od najblažjih stopenj do katastrofalnih škod.
Po ugotovitvah revizijskega sodišča so vse prisojene odškodninske postavke za negmotno škodo v okvirih, ki jih določata 200. člen in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih ter obstoječa sodna praksa za tovrstne poškodbe.
izvršba zoper dolžnika v stečaju - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izvršbe in zavarovanja - stroški stečajnega postopka - prijavljanje terjatev - stroški, ki se poplačajo
V konkretni izvršilni zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v G. z dne 9.5.1995, opr.št. P 34/95-14, s katerim so bili upniku po umiku tožbe odmerjeni pravdni stroški in naloženi v plačilo dolžniku. Dolžnik je vložil tožbo v omenjeni pravdni zadevi že po uvedbi stečajnega postopka, do katere je po podatkih spisa prišlo dne 6.6.1994. Tako upnikova terjatev ob uvedbi stečajnega postopka ni obstajala. V 4.odst. 111.čl. ZPPSL je določena izjema od načela v 1.odst. tega člena, ko ni mogoče dovoliti izvršbe proti stečajnemu dolžniku. Ta izjema je določena za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Med take terjatve je treba šteti tudi stroške, ki jih je upniku povzročil dolžnik v stečaju z vložitvijo tožbe, katero je umaknil.
ZDen člen 32, 32/2, 68.ZUP člen 22, 22/1-1, 23, 24.
začasna odredba - kršitev pravil postopka
Parcele, na katerih je prepovedano razpolaganje, morajo biti v izreku in obrazložitvi odločbe organa prve stopnje točno določene, tudi glede ovir v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen (o zazidanosti oz. nezazidanosti, obliki vračanja parcel in zavezancih). Krajevna pristojnost organa prve stopnje za območje, kjer se parcele nahajajo, ostane pri organu, ki je začel postopek, čeprav je za nekatere parcele krajevno pristojen upravni organ v drugi občini.
ZZZDR člen 4, 102, 106, 114. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18.ZUP člen 137.ZSV člen 82. ZUS (1977) člen 39, 61.
pravica do osebnih stikov
Pri odločanju o stikih roditelja z otrokom gre predvsem za uresničevanje otrokove koristi. Tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, ima pravico do osebnih stikov z njim, razen če center za socialno delo glede na koristi otroka ne odloči drugače (106. člen ZZZDR). Otrokove koristi so tudi po konvenciji glavno vodilo vseh dejavnosti v zvezi z otroki (3., 9. in 18. člen konvencije). Mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom in njenega odklonilnega stališča ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR); za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa mora ponuditi dokaze v skladu s 137. členom ZUP.
ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 354, 354/2-6.SZ člen 117, 121.
sodba zaradi izostanka - sklepčnost zahtevka - utemeljenost dejstev v tožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninjenje in privatizacija stanovanj - določitev vrednosti stanovanj - sistem točkovanja
Tožeča stranka v tožbi števila točk ni navedla in tako sodišče ni moglo z izračunom ugotoviti, če v tožbenem zahtevku navedena kupnina ustreza predpisom, po katerih je bila tožena stranka dolžna prodati stanovanje. Ker tožbeni zahtevek v tem delu ni bil sklepčen, že iz tega razloga ni bilo pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka. Sodišče prve stopnje je s tem, da je sodbo izdalo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - kdo lahko vloži revizijo
Revizija proti odločbi sodišča druge stopnje ni dovoljena tisti stranki, ki ni vložila pritožbe proti prvostopni sodbi, če drugostopna sodba ni bila spremenjena v njeno škodo.
Pravno nepomembno za odmero dohodnine od prejemkov, doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev, je vprašanje, ali je bila dejavnost plačnika storitev dovoljena ali ne. Zakon o dohodnini namreč ne vsebuje določbe, po kateri bi bili obdavčljivi samo prejemki od priložnostno opravljenih storitev, ki so povezane z dovoljeno dejavnostjo plačnika storitve.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deležev - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Po določilu drugega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR) mora sodišče pri reševanju spora o skupnem premoženju bivših zakoncev ugotoviti, kolikšen je delež vsakega izmed njiju na tem premoženju in ne zgolj delež tistega izmed njiju, ki je začel spor. Namreč skupno premoženje bivših zakoncev je pri ugotavljanju njunih deležev nedeljiv materialnopravni pojem. To pomeni, da mora sodišče deležno razmerje obeh strank na skupnem premoženju določiti le tako, da upošteva celoto to je celoten predmet spora. O sporu je bilo - kar se deležev pravdnih strank na skupnem premoženju tiče - pravnomočno odločeno ter zato ne obstaja v reviziji omenjena (sicer le od tožnikove volje odvisna) nevarnost ponovnega spora o delu tožbenega zahtevka, s katerim v pravdi ni uspel. Sicer bi po pravilih procesnega prava moralo sodišče formalno višji tožbeni zahtevek zavrniti, vendar pa ta opustitev ni vplivala na pravilnost ali zakonitost pobijanega dela sodbe kot je to pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje.
Določbe 31. in 32. člena ZDen se nanašajo na vračanje stavbnih zemljišč, ki so bila podržavljena po predpisih, navedenih v 3. členu, ter po predpisih, ki niso navedeni v 3. členu, bili pa so izdani pred uveljavitvijo ustave SFRJ iz leta 1963.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - odreditev pripora
ZKP ne zahteva, da bi se morale vse okoliščine, iz katerih se sklepa na obstoj pripornega razloga, dokazovati z izvedbo posebnega dokaznega postopka in da bi morale biti te okoliščine tudi dokazane s takšno stopnjo gotovosti, kot se zahteva za izrek obsodilne sodbe.
dodelitev drugega primernega stanovanja imetniku pravice uporabe stanovanja
Obveznost priskrbeti drugo primerno stanovanje nalaga določba 2. odst. 155. člena SZ tistemu, ki je imetniku pravice do uporabe dodelil stanovanje in s tem pravico do uporabe.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - vojaško stanovanje
V postopkih na drugi in prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da je tožnica živela pred vselitvijo v sporno stanovanje v vojaškem hotelu P. v L.. Po ugotovitvah istih sodišč tožnica med postopkom ni dokazala, da bi v hotelski sobi navedenega hotela pridobila kakšne stanovanjske pravice. Zato sta sodišči nižje stopnje utemeljeno zavrnili tudi preostali del tožničinega zahtevka, da ji mora toženka predati v posest enosobno stanovanje na naslovu T., Ljubljana, podrejeno pa drugo primerno stanovanje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje namreč ni podana pravna podlaga, po kateri bi bila toženka obvezana k sporni izpolnitvi. Taka podlaga bi bila podana le v primeru, če bi se tožnica preselila v sporno sobo iz prostorov, v katerih bi imela stanovanjsko zaščito po določbah preje veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih ali če bi prostor zasedala na podlagi naslova, ki bi ji dajal stanovanjsko varstvo.