ZPP (1977) člen 354, 354/2-10, 354/2-12. URS člen 38. ZVOP člen 2, 3, 20, 22. ZJP člen 2, 3.
nepravdni postopek - varstvo osebnih podatkov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakoniti zastopnik - krajevna skupnost - javni pravobranilec - izključitev javnosti z glavne obravnave
V nepravdnem postopku zaradi varstva pravic posameznika v zvezi z osebnimi podatki je javnost izključena, zato ni podana kršitev po določbi člena 354/2-12 ZPP.
Če krajevne skupnosti ne zastopa javni pravobranilec, je podana bistvena kršitev po določbi člena 354/2-10 ZPP.
ZPP (1977) člen 326, 326/1, 326/2, 326, 326/1, 326/2. ZOR člen 219, 219. ZDP člen 5, 5.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - devizna terjatev - zapadlost terjatve
Ni dovoljena uporaba devizne klavzule pri določanju višine najemnine, če ni dogovora med strankama. Sodišče ne more obsoditi nekoga na plačevanje najemnine vnaprej, razen preživnine, ker za to ni podlage v zakonu.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe - likvidacija delniške družbe
Terjatev (denarna ali nedenarna), katere zavarovanje je zahtevano s predlogom za začasno odredbo, mora biti vsaj toliko določna, da je mogoče preveriti verjetnost njenega obstoja in določiti rok za opravičbo začasne odredbe.
Posledica sodbe o ugotovitvi ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe ni njena likvidacija, ampak je ničnosti tega akta lahko samo podlaga za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in šele sodbi, s katero bi bilo ugodeno takemu tožbenemu zahtevku, sledi likvidacija.
Lastniki in delavci nimajo pravice do ugovora zoper začasno odredbo, s katero je delniški družbi prepovedano razpolaganje z dobičkom za delitev dividend in plač.
Vročitev tožbe in vabila na glavno obravnavo po detektivski agenciji je bila pravilno opravljena. Pogoji za izdajo sklepa zaradi izostanka so bili podani.
sodba na podlagi pripoznave - najava zvišanja zahtevka
Ni podana kršitev postopka (po 5. ali 6. točki 2. odstavka 354. člena ZPP), kadar sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave, čeprav tožeča stranka govori v tožbi o možnosti zvišanja tožbenega zahtevka.
Če sklep o določitvi nujne poti v izreku ne opredeljuje načina uporabe nujne poti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP.
Toženka mora opustiti posest na spornem zemljišču in ga izročiti tožencu, vendar v takem stanju, kot je bilo tedaj, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico.
Tožena stranka sicer pravilno ugotavlja, da sodišče odloča o povrnitvi pravdnih stroškov glede na uspeh. Toda pri tem ni predvideno, da bi drobilo posamezna procesna opravila, marveč odloči po uspehu v vsej pravdi. Odločitev o stroških je akcesorne narave in po določilu tretjega odstavka 154. člena Zakon o pravdnem postopku sme sodišče celo odločiti, da mora ena stranka povrniti vse stroške nasprotne stranke, če nasprotna stranka s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka ni zmagala.
pravica uporabe - pravica do vselitve in proste razpolage s stanovanjem
Določba 155. člena Stanovanjskega zakona se nanaša le na položaj tistih lastnikov stanovanj, katerih stanovanja so bila oddana v času administrativnega oddajanja stanovanj.
ZOR člen 614, 615, 616, 618, 641, 644, 614, 615, 616, 618, 641, 644.
gradbena pogodba - odgovornost za napake - odgovornost za solidnost gradbe - dolžnost obvestitve in izguba pravice
Če so na strehi gradbe napake, zaradi katerih streha hitreje propada, kot je to običajno, vendar pa zaradi njih ne prepušča vode, gre za stvarno napako, ne pa za napako, ki zadeva solidnost gradnje.
Če je izvajalec po obvestilu naročnika začel odpravljati napake, se kasneje ne more več sklicevati na to, da obvestilo ni bilo pravočasno, da tožba ni bila vložena v predpisanem roku in da so stroški za odpravo napak pretirani.
ZZZDR člen 12, 12. ZSR člen 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1.
izvenzakonska skupnost
Status uporabnika stanovanja domnevnega partnerja imetnika stanovanjske pravice (po členu 5/1 ZSR) je odvisen od rešitve vprašanja, ali je ta res živel v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice. Skupnosti dveh oseb so lahko različne, tudi le ekonomske. Zunajzakonska pa mora vsebovati vsebinske značilnosti skupnosti zakonskih partnerjev osebnega in ekonomskega pomena (ki morajo biti vzajemnega značaja in obojestransko hotena in izpolnjevana), ki pa morajo trajati tudi dalj časa (ker prav zaradi takega daljšega časovnega trajanja postanejo zunanje manifestna). Ocena, ali gre za tako skupnost, ki je pravnega značaja (namreč ocena), pa je odvisna od vrste ugotovitev dejanskega značaja, ki so sestavine take skupnosti.
ZZZDR člen 78, 78/3, 106, 106/1, 78, 78/3, 106, 106/1. ZPP (1977) člen 16, 16.
razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - sodna pristojnost
Za ureditev stikov staršev z otrokom po razvezi zakonske zveze ni pristojno sodišče, marveč center za socialno delo (1. odst. 106. čl.
ZZZDR) in to tudi v primeru, da je bilo z razvezno sodbo odločeno, da se stiki omejijo (ne pa prepovejo - 3. odst. 78. čl. ZZZDR) tako, da jih ureja center za socialno delo.
Ko dedič zatrjuje le, da določena zapustnikova izjava pomeni zapustnikovo ustno oporoko, ne gre za spor o dejstvih, ampak za uporabo prava. Zato napotitev na pravdo ni potrebna. O pravem vprašanju - ali izjava pomeni ustno oporoko - mora odločiti zapuščinsko sodišče.
Pri denarni terjatvi mora nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Ne zadošča torej objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd. Upoštevano je le tako namerno ravnanje, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje npr.
razprodaja pod ceno ali brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam ipd., zaradi česar bo takrat, ko bo event. dovoljena izvršba le-ta onemogočena ali otežena (ker bo potrebno izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po členih 280 - 285 ZOR).
Obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, če je sodišče v izreku sodbe naložilo vsem trem tožencem nerazdelno plačilo dolga, v obrazložitvi pa je navedlo, da je glasom prisilne poravnave prvotoženec dolžan 84% priznanih terjatev, ostala dva toženca pa vsak po 8% priznanih terjatev.
mandatna tožba - pravni interes - izvršba na podlagi verodostojne listine
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje po novem tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve in tožencu naloži plačilo, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
Če je tožena stranka ugovarjala sklepu o izvršbi, dejansko stanje med strankama ni nesporno, zato ne pride v poštev uporaba 469. čl. ZPP, po katerem lahko predsednik senata izda odločbo brez razpisa naroka.
stroški izvršilnega postopka - spor majhne vrednosti - izpodbijane sodbe
Če so izvršilni stroški postali edini in glavni zahtevek, velja tudi za njih določilo 467. čl. ZPP, da v sporu majhne vrednosti ni dovoljena pritožba o dejanskem stanju.