zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Dispozitivnost strankam nalaga, da v zahtevi za varstvo zakonitosti poleg razlogov iz prvega odstavka 420. člena ZKP navedejo razloge oziroma okoliščine, ki opredeljujejo in utemeljujejo uveljavljano kršitev zakona.
Kadar gre za nezakonito odstranitev blaga izpod carinskega nadzora, CZ predvideva, da carinski dolg nastane s trenutkom odstranitve blaga izpod carinskega nadzora in neodvisno od tega, kakšen carinski postopek se je vodil pred odstranitvijo blaga, in neodvisno od razlogov za nastanek carinskega dolga v okviru posameznega carinskega postopka.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse - pravne posledice neplačila - umik predloga za dopustitev revizije
S potekom petnajstdnevnega roka iz plačilnega naloga je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP. Kasnejše plačilo dolžne takse ne more več vplivati na nastop navedene posledice. Zato je vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - silobran - istočasnost in neizogibnost obrambe - sorazmernost
Presoja, ali sta sredstvo in način obrambe primerna oziroma nujna za odvrnitev istočasnega protipravnega napada, je odvisna od nastalega položaja, ki ga je ustvaril napadalec, in vseh okoliščin, ki jih v zvezi s tem ugotovi sodišče v konkretnem primeru.
S podajanjem lastne ocene rezultatov preiskovalnih dejanj ter verodostojnosti izpovedb zaslišanih prič vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more izpodbiti obstoja utemeljenega suma kot enega od pogojev za podaljšanje pripora.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 108/3, 109.
dohodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jezikovna razlaga zakonskega besedila – dokazovanje upravičenosti do dodatne davčne olajšave - dohodnina – dokazna pravila – olajšava za nego in varstvo otroka – odločba centra za socialno delo
Glede na stališče, da pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revident po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal obstoja katerega izmed pogojev za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 5-9, 18-3, 18-10, 21.
davek od dobička za leto 1998 - uporaba SRS – verodostojna knjigovodska listina – popravki vrednosti terjatev – odpis terjatev
Utemeljenost oblikovanja popravkov vrednosti terjatev oziroma kratkoročnih finančnih naložb je potrebno izkazovati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev verjetno izkazujejo. Okoliščine, ki kažejo na dvomljivost ali spornost terjatve, morajo obstajati in biti ustrezno izkazane v času oblikovanja popravka vrednosti terjatev; tako ni mogoče oblikovati popravka vrednosti terjatve zgolj na podlagi dvomov davčnega zavezanca, ki bi se kasneje celo izkazali za utemeljene.
Davčni zavezanec lahko preneha obračunavati obresti šele, če so izpolnjeni pogoji za odpis. To pa je glede na SRS/93 5.9. dopustno šele na podlagi „ustrezne listine“, med katere ne sodi vsaka verodostojna knjigovodska listina v smislu SRS/93 21, ampak gre za posebej kvalificirane (običajno javne) listine, iz katerih izhaja, da terjatev ne obstaja oziroma da izterjava ne bo uspešna (npr. sodbe, sklepi, odločbe, ipd.). Za odpis terjatve ne zadostuje zgolj dvom brez ustrezne listinske podlage, ki bi se v naslednjih letih izkazal za resničnega.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - pasivna legitimacija - razveza pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - vlaganja v skupno premoženje
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije zaradi neutemeljenosti trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede konkretnih vprašanj pasivne legitimacije, razveze pogodbe, izstavitve zemljiškoknjižne listine in vložitve posebnega premoženja v skupno premoženje nekdanjih zakoncev.
predlog za dopustitev revizije - gradnja na tujem svetu - splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina - soglasje za gradnjo - dobra vera
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso izkazani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog drugega toženca za dopustitev revizije skupaj s priglašenimi stroški.
Ker zatrjevana kršitev postopka, povezana z zavrnitvijo predloga za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja, ni verjetno izkazana, niso izpolnjeni zakonski pogoji za dopustitev revizije.
obnova sodnega postopka – nova dejstva in novi dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku
Iz priloženih spisov izhaja, da sodišče v upravnem sporu ni samo ugotavljalo dejanskega stanja. Tožbo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ocenilo, da je izpodbijani upravni akt (odločba o (ne)dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu) izdan v mejah prostega preudarka in na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Ker sodišče dejanskega stanja ni ugotavljalo samo, temveč je upravni spor rešilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku, ni mogoča obnova sodnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Zato tudi ni pravno pomembno, na kakšne nove dokaze se sklicuje tožeča stranka, in ali gre dejansko za nova dejstva, ki lahko omajajo obstoječi sklep o dejanskem stanju. Po presoji pritožbenega sodišča tako ni bil izpolnjen pogoj za dovolitev obnove sodnega postopka.
ZPP člen 105a, 105a/3, 365. ZST-1 člen 6, 6/2. ZUS-1 člen 77, 82.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse – plačilo sodne takse na prehodni podračun - sklicna številka
Ker iz listin v spisu v obravnavani zadevi izhaja, da je bila dolžna sodna taksa pravočasno plačana na podračun pristojnega sodišča, je odločitev prvostopnega sodišča, ki je zaradi neplačila takse štelo pritožbo za umaknjeno, napačna.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizijska vrednost spora v tej zadevi ni enaka vrednosti spornega predmeta iz tožbe. Tožnica je med postopkom na prvi stopnji tožbeni zahtevek delno umaknila in vztrajala le pri neveljavnosti te vknjižbe za idealni delež 2/10. To pomeni, da znaša revizijska vrednost spora le 2/10 vrednosti iz tožbe, kar pa ne presega revizijskega prava 2.000 EUR za dovoljenost revizije.
zavrženje tožbe – pravni interes – dodelitev službenega stanovanja – naknadno dodeljeno stanovanje na podlagi drugega razpisa
Sklep, s katerim je bilo tožniku dodeljeno službeno stanovanje, je bil izdan v drugem postopku in na podlagi drugega razpisa kot sklep, s katerim je bila njegova vloga za dodelitev službenega stanovanja zavržena in ga tožnik izpodbija v obravnavani zadevi, zato se tožnik ne more sklicevati na 39. člen ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prodaja kmetijskih zemljišč - nesporazum o predmetu obveznosti - pravica do pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v primeru v predpisani obliki izjavljene volje izključena možnost nesporazuma o predmetu obveznosti in
- glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje tožniku odvzelo pravico do pritožbe, ko je o vprašanju vsebine ponudbe in vsebine sprejema ponudbe zavzelo drugačno stališče od sodišča prve stopnje, nato pa sàmo zavzelo stališče o nadaljnjem vprašanju, tj. ali je prišlo do nesporazuma v smislu 16. člena Obligacijskega zakonika.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – nedovoljena revizija - pravica, izražena v denarni vrednosti – pravica do vračila premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje – vprašanje zakonitosti odločitve upravnega organa – nični pravni posli - ovire za vračanje – ustaljena upravnosodna praksa – čas vračanja – zazidano zemljišče – zelo hude posledice – neizkazanost zelo hudih posledic – pričakovanje pridobitve premoženja
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi v postopku denacionalizacije ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, je namreč pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi iz drugega odstavka 32. člena ZDen, kakršen je tudi obravnavani primer, odločilno, ali gre v času vračanja za dejansko, v naravi pozidano zemljišče, in sicer ne glede na to, ali je objekt na njem zgrajen z ustreznim dovoljenjem ali brez njega
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident ni izkazal zelo hudih posledic z navedbo, da bo z izpodbijano odločitvijo prikrajšan za vrnitev premoženja v naravi niti z zatrjevano razliko med višino z upravno odločbo priznane odškodnine in tržno vrednostjo obravnavanih zemljišč.
ZKP člen 372, 372-3. KZ člen 112, 112/1, 112/4, 203, 203/1.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja - čas izvršitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje trajanja - neplačevanje preživnine
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po prvem odstavku 203. člena Kazenskega zakona je kaznivo dejanje trajanja, pri katerem začne teči zastaranje zadnji dan obdobja, opisanega v obtožnem aktu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005337
ZKP člen 100, 424, 424/1. KZ člen 50, 50/3.
pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - - povrnitev škode - zamudne obresti – premoženjskopravni zahtevek – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Povrnitev škode, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem in jo je kot poseben pogoj mogoče naložiti v pogojni obsodbi, ne more zajemati tudi zamudnih obresti.