Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 34/2. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 645.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - decreto ingiuntivo (plačilni nalog) - javni red - načelo kontradiktornosti
Da naj bi se bila nasprotna udeleženka ne ravnala po pouku, ki ji je bil dan, je sodišče prve stopnje presojalo po določbah, ki jim je pripisalo povsem drugo vsebino, kot pa jo v resnici imajo. Zato je ostalo zapostavljeno bistveno vprašanje, ali so bile nasprotni udeleženki v postopku izdaje zadevnega italijanskega naloga dejansko zagotovljene možnosti za kontradiktorno sodno varstvo.
ODVETNIŠTVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001504
ZPre-1 člen 8, 8/2-1, 8/2-2. ZTFI člen 502, 502/2-1, 551, 551/2. ZUS-1 člen 25, 25/4. ZOdv člen 17, 17/1, 20, 20/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (2007) člen 1.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - postopek odločanja Agencije postopek sodnega varstva - bistvene kršitve postopka - sestava senata - glavna obravnava - izpodbijanje predpostavk domneve oziroma same domneve - ustavnost Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Tožnica predpostavk domneve o usklajenem delovanju ni konkretno izpodbijala, pač pa je izpodbijala samo domnevo. Trdila je, da je bil njen namen »le nakup maksimalno dovoljenega števila delnic brez objave javne ponudbe«. V primeru, ko je izkazan vsaj eden od zakonsko določenih dejanskih stanov povezav, mora namreč oseba, na katero se domneva nanaša, domnevo izpodbijati z dokazovanjem, da kljub obstoju povezave iz dejanskega stanja domneve ni delovala usklajeno z drugo osebo. Vendar pa tožnici to ni uspelo, saj ugotovljene okoliščine konkretnega življenjskega primera omogočajo zanesljivo sklepanje ne samo o povezavi, temveč tudi o usklajenem delovanju.
Usklajeno delovanje potrjujejo tudi okoliščine, zaradi katerih je Agencija začela postopek nadzora po uradni dolžnosti (»enako časovno obdobje, v katerem sta družbi pridobivali delnice (februar, maj in junij 2008), enaka velikost pridobljenih deležev (vsaka od družb je pridobila natančno 298.674 delnic oziroma 24,99-odstotni delež delnic) ter nakupi delnic izven organiziranega trga.
Po ZPre-1 ni treba dokazati dejstva nastopa skupnega uresničevanja glasovalne pravice, na primer obstoja delniškega sporazuma ali načina glasovanja pri pomembnem sklepu na skupščini delniške družbe, ampak je dovolj, da se dokažejo samo relevantne okoliščine, ki jih zakon opredeljuje kot dejanski stan iz domneve, da velja domneva usklajenega delovanja. Ob dokazu dejanskega stanu zakonske domneve, pa bi morala tožnica dokazati, da pri dokupovanju delnic ni šlo za nakup v smislu skupnega delovanja, ampak na primer zgolj kot dobro portfeljsko naložbo, česar pa ji ni uspelo dokazati.
Ker je Agencija ugotovila več znakov usklajenega delovanja in so ti obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja sporazuma) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je bilo ravnanje tožnice motivirano s pridobitvijo ali utrditvijo kontrole nad ciljno družbo. Sicer pa je pri sporazumu odločilen njegov cilj in ne cilj (subjektivni namen) skleniteljev sporazuma (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sodbi in sklepu I Up 334/2003 z dne 28. 10. 2003).
ZUS-1 določa posebna pravila za povrnitev tožnikovih stroškov v upravnem sporu, in sicer v tretjem odstavku 25. člena v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Pravilnik je namreč specialni predpis, ki izključuje uporabo drugih predpisov pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo v sklepu X Ips 805/2007 z dne 16. 7. 2008). Ker pa je pri pavšalni odmeri stroškov po Pravilniku obseg povrnitve stroškov stranke določen, stroškov ni mogoče odmerjati z upoštevanjem določb Odvetniške tarife.
Revizija se dopusti glede vprašanja kršitve obveznosti pritožbenega sodišča, da v konkretnih okoliščinah te zadeve odgovori na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo (z razumnimi razlogi), zakaj ni upoštevalo (tudi) pogodbe z 28. 4. 2003.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče vezano samo na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in sicer samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 72, 73, 86, 86/4, 108, 168, 336, 343, 343/4. ZST-1 člen 12.
stroški sodnega postopka – pritožba zoper sklep – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit - oprostitev stroškov postopka – izločitev prvostopenjskega sodnika – rok za vložitev predloga za izločitev
O predlogu za izločitev sodnice Vrhovno sodišče ni odločalo, saj mora stranka zahtevati izločitev prvostopenjskega sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zahtevi za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča (73. člen ZPP). Glede na navedeno ta zahteva za izločitev prvostopenjske sodnice presega okvir odločanja v pritožbenem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bila za tožnika, ki k prošnji za priznanje mednarodne zaščite ni predložil nikakršnega dokaza, pravilno ugotovljena njegova splošna neverodostojnost (zadnja alineja tretjega odstavka 21. člena ZMZ).
davki - vračilo zamudnih obresti - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje
Ker je Vrhovno sodišče o enakih pravnih vprašanjih, kot jih izpostavlja revident, že odločalo, se ne morejo več obravnavati kot pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 8. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE
VS0013104
ZPP člen 367, 367c/3.
dopuščena revizija - odstranitev vira škodne dejavnosti - pasivna legitimacija - razmejitev odgovornosti med državo in lokalno skupnostjo - odvodnjavanje - rok za vzpostavitev prejšnjega stanja - dolžina paricijskega roka
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanj, povzetih v izreku odločbe.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nepopolna tožba - navedba vrednosti spornega predmeta - poziv stranki na popravo tožbe - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno zavrženje tožbe, ki jo je vložil odvetnik, pa v njej ni navedena vrednost spornega predmeta, ne da bi bil vlagatelj prej pozvan k odpravi pomanjkljivosti.
ZIZ člen 64. OZ člen 316. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - pobot - obstoj obligacijske pravice - terjatev iz z zakonite obveznosti preživljanja
Tožnica tudi, če bi res z dolžnikom sklenila ustni dogovor o prenosu lastninske pravice na preostali polovici sporne nepremičnine, nikakor ne bi mogla uspeti z tožbo za nedopustnost izvršbe. Tožnica bi sicer s tako pogodbo pridobila obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe, vendar pa vse do izpolnitve pogodbe stvar ostaja v premoženju prodajalca in prodajalčeva sposobnost razpolaganja s to stvarjo ni omejena. Tožnica bi lahko uspela le, če bi bila na podlagi ustnega dogovora lastninska pravica nanjo prenešena tudi že z vknjižbo v zemljiško knjigo.
Obligacijska pravica lahko utemelji ugovor tretjega le v primeru, ko se izvršba vodi na stvar, ki ne spada v premoženje dolžnika, pač pa ima dolžnik stvar le npr. v najemu, depozitu, na posodo. V takih primerih ima nasprotna stranka iz obligacijske pogodbe pravico do vrnitve stvari in na tej podlagi lahko uspešno uveljavi ugovor tretjega, tudi če sicer ni lastnik stvari. Terjatev iz naslova povračila izdatkov zaradi preživljanja skupnega otroka pa nikakor ne more predstavljati podlage za ugovor tretjega za nedopustnost izvršbe.
pridobitev solastnega deleža na nepremičnini - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Soglasje lastnika oziroma solastnika za investicijska vlaganja ne pomeni tudi soglasja za pridobitev solastniškega deleža oziroma za njegovo povečanje.
Ker niso izkazani pogoji za dopustitev revizije, je bilo treba zavrniti neutemeljen predlog lastnikov za dopustitev revizije.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367a/1-2, 367c, 367c/3. ZOZP člen 20, 42a, 42j, 42k.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razvoj prava prek sodne prakse - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - pasivna legitimacija - zavarovalno združenje - nacionalni zavarovalni biro - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad
Dopuščena je revizija glede vprašanja pasivne legitimacije Slovenskega zavarovalnega združenja za povrnitev škode, ki je bila oškodovancu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji povzročena v nesreči, v drugi državi, članici EU, z vozilom, zavarovanim v državi članici EU.
ZPN člen 7. ZTLR člen 12. ZOR člen 47. ZUN člen 46, 46/3. SZ člen 12. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/1, 190. SPZ člen 105, 105/1, 105/3. ZLNDL člen 1.
izbrisna tožba - družbena lastnina - ničnost prodajne pogodbe - pravica uporabe na nepremičnini - etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje nepremičnin - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem
Vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za določitev imetnika pravice uporabe pa je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča.
Med skupne dele večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta zemljišča ob uveljavitvi ZLNDL določena kot funkcionalno zemljišče ali ne. To pa pomeni, da tudi če pravica uporabe na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL ni bila vpisana v korist etažnih lastnikov, tožniki lahko na podlagi dokumentov in pravnih aktov, na podlagi katerih je potekala gradnja večstanovanjske stavbe, dokažejo, da so to pravico dejansko imeli. V tem primeru se je njihova pravica uporabe po ZLNDL spremenila v lastninsko pravico in so na vsem funkcionalnem zemljišču pridobili solastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013196
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367c, 367c/1.
obseg zapuščine - pridobivanje premoženja v obdobju po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev in pred njeno ponovno vzpostavitvijo - obseg zapuščine - vsebina predloga za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga predlagateljica postavlja, ne bi pripomogel k zanjo ugodnejši rešitvi tega spora. Revizijske zadeve, na katere se sklicuje, niso obravnavale tej zadevi enake ali podobne situacije (življenje z drugo osebo ob formalnem obstoju zakonske zveze in posledice na premoženjskem področju). Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da jih prvotoženka v predlogu za dopustitev revizije niti ne omenja in torej tudi ne izpodbija z morebitnimi procesnimi kršitvami.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izvršba - vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Delegacija iz razlogov smotrnosti ni sredstvo, ki bi lahko nadomestilo dolžnikov ugovor v izvršilnem postopku, da sodišče, ki je izdalo sklep po izvršbi, zanj ni bilo krajevno pristojno (1. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Če dolžnik oziroma tožena stranka krajevni pristojnosti pravočasno ne ugovarja, postane po zakonu nepristojno sodišče pristojno za sojenje.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – prosilec predhodno zaprosil za azil v drugi državi – predaja pristojni državi - prstni odtisi – nastanitev v Centru za tujce
Pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ je podan s tem, ko je tožena stranka iz baze prstnih odtisov pridobila rezultat o obstoju prosilčevih prstnih odtisov v bazi ter s tem ugotovila, da je prosilec predhodno že dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito v drugi državi članici EU, torej je treba zagotoviti njegovo prisotnost zaradi postopka izročitve.
tožba zoper sklep o izločitvi uradne osebe – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt, ki pomeni zgolj procesno odločitev – zavrženje tožbe
Sklep o izločitvi uradne osebe ni upravni akt, ki bi ga bilo v skladu z 2. in 5. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem – prijava na razpis – splošno znano dejstvo
Čeprav revident trdi, da je navedena najemnina v najemni pogodbi le fiktivna in da je splošno znano dejstvo, da profitne najemnine ne znašajo le 10.000 SIT, po presoji revizijskega sodišča zatrjevana višina najemnine ni splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati, revident pa tudi sicer te trditve ni dokazal niti s svojo izjavo, ki pa jo je predložil šele v pritožbenem postopku, torej prepozno in je tožena stranka niti ni bila dolžna upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013282
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 367c.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vpis v zemljiško knjigo
Presoja pomembnosti pravnih vprašanj: aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, dodelitev vpisa v z.k. v korist tožnika, ki ni bil nikoli vpisan v z.k.