predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - skupno premoženje - državljanstvo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Toženka sama v predlogu za dopustitev revizije navaja, da je za odločitev o obeh tožbenih zahtevkih pomembno isto pravno vprašanje: ali so sporne nepremičnine postale skupno premoženje, čeprav tožnik ob nakupu spornih nepremičnin ni bil slovenski državljan. Toženka sama poudarja, da v primeru, če nepremičnine niso postale skupno premoženje, tožnik nima pravice do ½ tržne vrednosti teh nepremičnin, ampak kvečjemu do izplačila zneska, ki ga je prispeval kot kupnino. Toženka tudi opozarja, da v primeru, če sporne nepremičnine niso postale skupno premoženje, tožnik tudi ni imel pravnega naslova za uporabo stanovanja in bi ji moral plačati uporabnino. Odločitev o utemeljenosti obeh zahtevkov je torej odvisna od rešitve istega pravnega vprašanja, zato se v tem primeru vrednost obeh zahtevkov sešteva.
legalizacija - naravovarstveno soglasje – naravovarstveni pogoji - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravica stranke sodelovati v postopku – zelo hude posledice – kraj bivanja – predložitev dokazov
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila na zahtevani način. Navajata namreč le, da gre v obravnavani zadevi za pomembna pravna vprašanja kršitve pravice stranke sodelovati v postopku, razmejitve med določitvijo naravovarstvenih pogojev in oceno že zgrajenega objekta ter opredelitve pravnega statusa zemljišča, na katerem obravnavana nepremičnina stoji.
Revidenta nista izkazala, da bi v obravnavanem objektu živela, saj sta v tem postopku kot naslov bivanja navajala A. po podatkih v spisu pa se obravnavani objekt nahaja v kraju B., prav tako pa nista predložila nobenih dokazov za druge trditve, zato nista izkazala zelo hudih posledic, ki bodo zanju nastale z izpodbijano odločbo.
brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Presoja zatrjevanih zelo hudih posledic je možna le, če revident natančno in konkretno navede, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkaže.
Toženec je v svojem ugovoru izpodbijal le pravilnost sodbe Občinskega sodišča v Cazinu, ki je bila v tem postopku priznana, ni pa navajal nobenih razlogov iz 96. in naslednjih členov ZMZPP, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje odločbe.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neoblikovano, nekonkretizirano vprašanje – trditveno in dokazno breme
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve, posledično pa tudi ne navede okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
cesija - bianko menica - prenos pravic iz menice z indosamentom - opredelitev remitenta - prenos pravice do izpolnitve menice
Menica se prenaša z indosamentom oziroma natančneje, z indosamentom se prenašajo menične pravice (pravice iz papirja), sam vrednostni papir pa z izročitvijo (tradicijo). Ker se mora zakoniti imetnik izkazati z nepretrgano verigo indosamentov, ta veriga pa je lahko razvidna le od prvega imetnika – remitenta naprej, je indosiranje bianko menice mogoče le, če je v njej naveden remitent. Bianko menica, ki ne vsebuje navedbe remitenta, se prenaša na enak način kot prinosniški vrednostni papirji, tj. z izročitvijo, poleg same biankomenične listine pa je treba prenesti še pooblastilo, v skladu s katerim je treba listino izpolniti. Pravica do izpolnitve biankomenične listine se prenaša po civilnopravnih predpisih za prenos terjatve (cesija). Domneva se, da je z izročitvijo bianko menice (molče) dano oziroma preneseno tudi pooblastilo za izpolnitev, pri čemer pa lahko dolžnik dokaže nasprotno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367b. ZUP člen 260, 260-1, 260-2.
obračun carinskega dolga - dovoljenost revizije - odločitev v obnovljenem postopku - neenotnost prakse sodišča prve stopnje - odstop od prakse v zadevi, ki ni predmet presoje - združitev zadev - odstop od stališča sodišča Evropskih skupnosti
Navedbe tožeče stranke o neenotni praksi prvostopenjskega sodišča glede uporabe 1. in 2. točke 260. člena ZUP pri uvedbi obnove postopka ter navedbe glede razmerja med določbami ZUP o obnovi postopka in določbami Carinskega zakona o naknadnem obračunu carinskega dolga, po presoji revizijskega sodišča glede na vsebino obravnavanih primerov niso bistvene za odločitev, zato z njimi tožeča stranka tudi ne more uspešno izkazati pogojev za dovoljenost revizij. S takšnimi navedbami tožeča stranka namreč problematizira pravilnost uvedbe obnove postopka, medtem ko gre v obravnavanih primerih za odločitev v obnovljenem postopku.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti – vračilo premoženja v naravi - nekonkretizirano pravno vprašanje – neopredeljen odstop od sodne prakse - zelo hude posledice – pričakovana pravica – začasna odredba – odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
Ker pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, če revident ne opredeli pravnega vprašanja konkretno in natančno ter ne pojasni, zakaj naj bi bilo postavljeno vprašanje pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, niti v čem naj bi sodišče prve stopnje glede tega vprašanja ravnalo nezakonito. Prav tako ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje, če revident ne navede, glede katerega pravnega vprašanja in od katerih odločb Vrhovnega sodišča naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti, v čem naj bi bila neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje in katere odločbe naj bi to neenotnost izkazovale.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZDen člen 5, 9, 9/1.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – časovni okvir, v katerem je treba izkazati obstoj jugoslovanskega državljanstva – zelo hude posledice
Trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora biti izkazana z odločbo Vrhovnega sodišča, iz katere bo razvidno, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče, kot ga je zavzelo v drugi zadevi.
odobritev pravnega posla – izdaja potrdila za del parcele - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – drugačno pravno in dejansko stanje zadeve
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - izvršljivost upravnega akta
Začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče izdati le v primerih upravnih aktov, ki se izvršujejo v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji), ki se nanašajo na izvršbo. Na ta način pa je mogoče izvršiti le tiste upravne akte, v katerih se zavezancu nalaga določena obveznost, torej da nekaj stori, opusti ali utrpi. Gradbeno dovoljenje ni tak akt, saj ustanavlja pravico graditi pod v njem določenimi pogoji, ne nalaga pa obveznosti, ki bi jih bilo mogoče prisilno izvršiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni opredelil na zahtevani način, prav tako tudi ne zatrjuje, da bi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega pravnega vprašanja, niti, da v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Zato ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 22, 22/1, 36, 36/1-4, 76, 82, 82/2. ZPP člen 154,154/1, 165, 165/1.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – tožba zoper drugostopenjski akt – dodelitev podpore za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, in zato takšna odločba ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1011609
ZMZ člen 50, 50/1, 50/3. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - umik prošnje za priznanje mednarodne zaščite - umik tožbe - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite in umika tožbe je v obravnavanem primeru prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi izboljšala njenega pravnega položaja, saj je vloga prosilca za mednarodno zaščito, o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/7.
nepopolna oziroma nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev - zavrženje vloge
Če stranka nejasne in nerazumljive vloge, ki je nesposobna za obravnavo, tudi po pozivu sodišča ustrezno ne dopolni, pa je opozorjena na posledice, se vloga zavrže.
ukrep prometnega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – status inšpekcijskega zavezanca - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala. S pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, revidentka ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba.
uvedba postopka razlastitve – dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
V obravnavani zadevi gre za upravni spor o uvedbi postopka razlastitve, kar pa ni spor glede pravice oziroma obveznosti, ki bi bil izražen v denarni vrednostni.
Revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s sklicevanjem na okoliščino, da je bil v tem postopku oproščen plačila sodne takse na podlagi njegovega premoženjskega stanja in bi izguba tega premoženja povzročila hude posledice zanj, saj uvedba postopka razlastitve s tem, da se bo o sami razlastitvi odločalo s posebno odločbo, že po naravi stvari ne more imeti zelo hudih posledic.
ZKP člen 18, 39, 39-4, 39-6, 299, 299/2, 329, 329/2, 371/2. URS člen 23, 29, 29-3.
pravica do nepristranskega sojenja - izločitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločanje v ponovljenem postopku - izvajanje dokazov - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
Če je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, zgolj odločanje istih sodnikov v zadevi v ponovljenem postopku videza nepristranskosti sodišča oziroma sodnikov ne more okrniti.
Postopanje predsednika senata, ki je poslal oškodovancu in priči (oškodovančevi materi) v Srbijo vabilo na glavno obravnavo, nato s telefonskim klicem na njun dom v pogovoru s sorodnikom prič preveril, da sta vabilo prejela in da se bosta obravnave udeležila, če dobita vstopni vizum, ter istega dne odredil razpis glavne obravnave in poslal zaprosilo veleposlaništvu Republike Slovenije v Beograd za izdajo vizuma za prihod oškodovanca in njegove matere na glavno obravnavo, ne vzbuja resnega dvoma v nepristransko sojenje predsednika senata.