odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - izročitev stvari brez napake - generična stvar - zamudna sodba - priznanje dejstev
Institut zamudne sodbe je izraz afirmativne litiskontestacije. Vzpostavlja se absolutna domneva, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava trditve, na katere tožnik opira zahtevek.
S postavitvijo zahtevka za izročitev druge stvari brez napake je tožnica zatrjevala, da ima avto, ki ji je bil izročen, značilnosti generične stvari in da so izpolnjeni zakonski pogoji za vrnitev izročenega avta prodajalcu oziroma, da ni nobenih razlogov, zaradi katerih bi lahko zaradi nemožnosti vrnitve stvari v primernem stanju izgubila pravico zahtevati izročitev druge stvari. Gre za dejstva, ki bi jih morala tožena stranka izpodbijati že v odgovoru na tožbo, s tem, ko tega ni storila, pa je ta dejstva priznala.
ZUS-1 člen 32. ZZavar člen 231, 331. ZUP člen 224.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko popravljive škode - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - izbris družbe iz sodnega registra
Tožeča stranka je z navedbami v zahtevi za izdajo začasne odredbe, da ji bo z odvzemom dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja onemogočeno opravljanje njene osnovne dejavnosti, zaradi česar bi šla v stečaj ali postopek likvidacije, zaposleni in zunanji sodelavci bi izgubili delo, zaradi prenehanja pa bi bila družba izbrisana iz sodnega registra, te posledice pa so dokončne in jih tudi v primeru uspeha v tem postopku ne bi bilo mogoče odpraviti, izkazala verjetnost nastanka težko popravljive škode.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi(1993) standard 21, 22. ZDoh člen 15, 15/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75,2, 75/3, 83, 83/2-1.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dobička pravnih oseb – davek od osebnih prejemkov – verodostojna listina – dvig gotovine z žiro računa – posojila direktorja družbi
Posojilne pogodbe med družbo in direktorjem niso ustrezna listinska dokumentacija, iz katere bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti naravo in obseg poslovnih dogodkov – gotovinskih dvigov z žiro računa družbe.
S tem, ko je bil na obračune prispevkov in izplačilne liste odtisnjen žig DURS-a, ki ga ta državni organ nanje ni odtisnil, so banki predloženi dokumenti pridobili naravo krivih listin.
ZPP člen 339, 339/2-6, 362, 362/2, 367, 367/2, 377. ZDoh- člen 76, 77.
povrnitev škode zaradi neizvolitve v naziv - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - obseg škode - potrebni stroški pri obdavčitvi dohodkov iz premoženjskih pravic - normirani stroški - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker je tožnik že v tožbi navedel koliko časa naj bi trajala projekta, za katera je sklenil pogodbi o svetovanju, je pravilna odločitev, da tožena stranka ni izkazala, da je za to pravno pomembno dejstvo izvedela šele v ponovljenem postopku in da zato predložitve projektne dokumentacije brez svoje krivde ni mogla navesti pred tem.
Tožnik je že v prvem postopku predlagal zaslišanje obeh direktorjev; pravdni stranki nista nasprotovali, da v ponovljenem postopku sodišče obeh direktorjev ne zasliši neposredno ampak le prebere njuni izjavi. Zato je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da izjavi prič ne predstavljata novega dokaza, ki ga sodišče v ponovljenem postopku ne bi smelo upoštevati.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogoji za spremembo prvostopenjske sodbe pred sodiščem druge stopnje brez obravnave
Revizija se dopusti zoper sodbo sodišča druge stopnje glede procesnopravnega vprašanja obstoja pogojev za spremembo prvostopenjske sodbe na pritožbeni stopnji brez obravnave glede na dejstva, ugotovljena v postopku na prvi stopnji in pomembna za presojo pripoznave dolga kot razloga za pretrganje zastaranja.
Le v primeru, ko bi bila odločitev o zemljiškoknjižnem predlogu za katerega od udeležencev postopka sporna, bi lahko prišlo do dvoma o nepristranskosti odločitve zaradi tega, ker je predlagateljica zaposlena na sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče se v tem stadiju postopka sicer ne more spuščati v vprašanje pravilnosti formulacije tožnikovih zahtevkov; vendar mu je kot odgovor na njegovo utemeljevanje obstoja razloga smotrnosti za delegacijo pristojnosti dolžno pojasniti, da zahtevka v delih pod 2. in 4. točko že pojmovno nista v takšnem medsebojnem razmerju, kot ga opredeljuje tožnik v predlogu za delegacijo in ki bi terjalo nujnost odločanja o obeh pred istim sodiščem – kar samo po sebi tudi sicer še ne bi zagotavljalo po tožniku smiselno terjane skladnosti odločanja.
dovoljenost revizije – zavrženje - spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Ker pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, če revident ne opredeli pravnega vprašanja konkretno in natančno ter ne pojasni, zakaj naj bi bilo postavljeno vprašanje pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, niti v čem naj bi sodišče prve stopnje glede tega vprašanja ravnalo nezakonito. Prav tako ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, če revident ne navede, glede katerega pravnega vprašanja in od katerih odločb Vrhovnega sodišča naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti, v čem naj bi bila neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje in katere odločbe naj bi to neenotnost izkazovale.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s trditvami o izgubi dediščine.
ZDDV člen 40, 40/1. ZDDPO člen 12. ZUS-1 člen 71, 71/2.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost – davek od dobička pravnih oseb – odbitek vstopnega davka – blago in storitve, porabljene za namene opravljanja dejavnosti – bistvene kršitve postopka – sklicevanje na obrazložitve izpodbijanih upravnih aktov
Ker revident blaga oziroma storitev, ki so bili predmet spornih računov, ni uporabil za opravljanje svoje dejavnosti, temveč so biti ti nakupi oziroma storitve povezani s potrebami fizičnih oseb, mu davčni organ pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega davka.
pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pritožba v roku za napoved pritožbe
Če sodišče ni upoštevalo obdolženčeve laične vloge, naslovljene „pritožba“ kot pritožbo, temveč le kot napoved pritožbe, je bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
vračilo davka na dodano vrednost – samoobdavčitev – tek zamudnih obresti
Prvostopni organ v skladu s 95. členom ZDavP tudi v primeru, ko je bil davek plačan na podlagi davčnega obračuna, pride v zamudo po 30 dneh od dneva vročitve in od tedaj dalje do vračila davka je dolžan zavezancu obračunati in plačati zamudne obresti.
lastninska tožba - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - najem sporne nepremičnine - predhodno vprašanje - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga
Obstoj najemne pogodbe izključuje možnost pridobitve lastninske pravice na originaren način po določbah ZTLR o gradnji na tujem svetu.
Tožena stranka je sama na prvem naroku navedla, da naj bi bila prva najemna pogodba pripravljena za dobo 30 let z višjo najemnino, ker naj bi po izteku 30 letnega obdobja postala lastnica najetih nepremičnin, da pa se ta dogovor ni realiziral zaradi denacionalizacijske vloge družine M. Tudi, če bi bile priče zaslišane in bi potrdile, da so dogovori res potekali v tej smeri, bi moralo sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zavrniti, saj bi bila zaradi prisilnih predpisov v zvezi z denacionalizacijskim postopkom takšna pogodba nična, kar je navedla tudi sama toženka kot razlog, zaradi katerega ni bila sklenjena.
ZUS-1 člen 75, 83, 83/2-1, 85, 85/1, 85, 85/2, 92. ZDavP člen 89, 231 a. ZUP člen 248.
dovoljena revizija - odpis davčnega dolga
Pri odločanju o izpolnjevanju pogoja za odpis davčnega dolga na podlagi 89. člena ZDavP je poleg kriterija zajamčenega osebnega dohodka na družinskega člana (ki je v 1. členu Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih opredeljen kot individualni znesek, ki varuje materialno in socialno varnost), treba upoštevati tudi druge dejavnike, med drugim tudi premoženjsko stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
ZMZ člen 21, 30, 56, 56/1, 56/2, 57, 57/1, 57/3. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. december 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 24, 24/1-a, 32, 32/3, 32/4, 34. ZUP člen 3, 10, 67, 129, 129/1-4, 188, 226. URS člen 158. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi ali dejstva, ki bi verjetno pripeljali do drugačne odločitve - splošna neverodostojnost prosilca v predhodnem postopku - subjektivni elementi (razlogi) prošnje - objektivni elementi (razlogi) prošnje - predložitev dokazov ob vložitvi zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - subsidiarna uporaba ZUP - skladnost zakona z direktivo in ustavo
Pred vložitvijo ponovne prošnje za mednarodno zaščito mora prosilec najprej vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, o katerem (enako kot o prošnji za mednarodno zaščito) odloča pristojni organ (tožena stranka). Taka zahteva sledi pravnomočno zavrnjeni prejšnji prošnji oziroma umiku prejšnje prošnje. Brez sklepa o odobritvi vložitve ponovne prošnje ni mogoče vložiti ponovne prošnje. Odobritev vložitve ponovne prošnje za mednarodno zaščito je procesna predpostavka za vložitev ponovne prošnje.
davki – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – davek na dodano vrednost – sestavine računa – cena na enoto blaga
Glede na to, da se je Vrhovno sodišče v svoji praksi že ukvarjalo z vprašanjem, ali je mogoče uveljavljati odbitek vstopnega DDV na podlagi računa, na katerem manjka podatek o ceni na enoto blaga brez DDV, in pri tem ugotovilo, da na podlagi takega računa ni mogoče uveljavljati odbitka vstopnega davka, ter da takšno stališče ni v nasprotju s pravom Evropske unije, po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za rešitev pomembnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, v katerem toženci le grajajo materialnopravna naziranja v pravnomočni sodbi, sicer pa obrazloženo ne zatrjujejo odstopa od sodne prakse, niti da prakse Vrhovnega sodišča ne bi bilo, ne vsebuje sestavin, zahtevanih z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 218, 218/1, 218/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izsiljevanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob ugotovitvi, da se je obsojenec zavedal, da grožnje oškodovancu izreka z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi in ob tem, da je štelo za dokazano, da je predmetno kaznivo dejanje jemal kot svoje, je sodišče sprejelo pravilen pravni sklep, da njegovo ravnanje predstavlja sostorilstvo pri kaznivem dejanju izsiljevanja.
Ker v konkretnem primeru ne gre za razlago pravne norme, ampak za njeno gramatikalno uporabo („odgovornost za škodo“ narekuje uporabo splošnih pravil obligacijskega prava, ki urejajo povzročitev škode) je Vrhovno sodišče odločilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in predlog zavrnilo.
ZDoh člen 58. ZUP člen 147, 148, 148/1. ZUS člen 67, 67/2. ZUS-1 člen 75, 83, 85, 85/1-1, 85/1-2, 92, 107, 107/2. OZ člen 5, 37, 39, 50. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
davek od dobička iz kapitala – podaritev vrednostnih papirjev članom družine – izogibanje plačilu davka – veljavnost pogodbe – odprava prepovedanih posledic – predhodno vprašanje
Davčni zavezanec za davek od dobička od prodaje vrednostnih papirjev je darovalec, če z namenom, da bi se izognil plačilu tega davka, sklene navidezno darilno pogodbo.