ZP-1-UPB3 člen 42, 42/1, 136, 136/1-4. ZS člen 105a.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo
Tudi zaznamek o datumu prejema spisa, ki ga je drugo sodišče prejelo od prvega na podlagi sklepa predsednika višjega sodišča po 105.a členu ZS, je pomemben za presojo poteka dveletnega relativnega zastaralnega roka za pregon za prekršek.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pravnomočnost odločbe o prekršku – kršitev materialnih določb zakona - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa
Zastaranje pregona zaradi prekrška je negativna procesna predpostavka, ki onemogoča izvedbo postopka.
ZP-1-UPB3 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 44, 234. ZVCP-1E člen 95.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - glavna in stranska sankcija - fakultativni in obligatorni izrek stranske sankcije
Za pravilno uporabo milejšega zakona ni odločilno, ali je katera izmed sankcij, ki jih je mogoče izreči storilcu prekrška, po novejšem zakonu predpisana kot glavna ali stranska sankcija, temveč je potrebno presojati, kakšne posledice bo imela uporaba novejšega zakona kot celote na konkretni položaj storilca prekrška.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus pogojev za pripor - tiralica - obvezna formalna obramba - trajanje pripora - čas odvzema prostosti v drugi državi - privedba k preiskovalnemu sodniku - sklep o preiskavi - vročanje s pritrditvijo na sodno desko
Potreba po formalni obrambi (drugi odstavek 70. člena ZKP) nastopi šele z dejanskim odvzemom prostosti obdolžencu, ne pa že v trenutku formalne odločitve o odvzemu prostosti.
ZP-1-UPB3 člen 2, 2/2, 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZT-UPB2 člen 24, 24/2-1.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - odločba o kazenski sankciji - obstoj prekrška - uporaba milejšega zakona
Ker v izreku opisano ravnanje ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje ni bilo več določeno kot prekršek (Zakon o trgovini je bil spremenjen tako, da za opravljanje trgovinske dejavnosti odpravlja pogoj registracije), je sodišče prekršilo drugi odstavek 2. člena ZP-1 na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.
predlog za dopustitev revizije - plačilo razlike v plači - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Ker vrednost tožbenega zahtevka iz naslova plačila razlike plače, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, presega znesek, nad katerim je revizija že po zakonu dovoljena, tožnica ne izkazuje pravne koristi za vložitev predloga za dopustitev revizije v tem delu, saj je revizija že po zakonu dovoljena.
ZPP člen 367a. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) člen 6.
predlog za dopustitev revizije - kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike - osnovna za izračun dodatkov
Predlogu za dopustitev revizije se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja osnove za izračun dodatkov iz drugega odstavka 66. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji. Predlog utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča in dejstvo, da Vrhovno sodišče o spornem vprašanju še ni odločilo.
predlog za dopustitev revizije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odškodnino
Po 118. členu ZDR dosojena odškodnina ni bila odmerjena izven kriterijev, na katere je nakazalo Vrhovno sodišče v citiranih odločbah, in kot so bili uporabljeni v dosedanjih odločbah sodišča druge stopnje, na katere se sklicuje tožnica. Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP zato niso podani.
predlog za dopustitev revizije - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti - zapadlost - zastaranje - zavrnitev predloga
Sodišče je sprejelo svojo odločitev ob predpostavki, da je tožniku zatrjevana škoda nastala ob vsakokratni zapadlosti mesečnega zneska nadomestila zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu v času od 1. 12. 1996 do 21. 1. 2001, ki naj bi bilo po krivdi tožene stranke plačano šele 28. 10. 2006, in da naj bi zato zastaralni rok začel teči ob vsakokratni zapadlosti mesečnih zneskov nadomestil. Ob taki opredelitvi zapadlosti in začetku tega zastaralnega roka se je sodišče vsaj smiselno opredelilo tudi do možnosti uveljavljanja teh odškodninskih zahtevkov v tem smislu, da ni bilo ovire, da bi tožnik zahtevke iz tega naslova že sproti uveljavljal.
predlog za dopustitev revizije - vračilo štipendije - rok za zaključek šolanja - dejansko vprašanje
Kakšen pomen ima pogodbeno določilo o opredelitvi roka, do katerega mora štipendist zaključiti šolanje, je dejansko vprašanje, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije ni mogoče niti dopustiti in ne vložiti (člen 370/3 ZPP).
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - nadomestilo za neizkoriščen dopust - vračilo preveč izplačane plače
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:
- ali je delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do izplačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust tudi v primeru, ko dopusta ni izkoristil izključno po svoji volji, in
- ali je delodajalec upravičen do vračila dela plače, ki je bila delavcu pomotoma izplačana v previsokem znesku.
Svoboda urejanja obligacijskih razmerij je omejena z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. V nasprotju z navedenimi postulati sklenjeno in izvajano poslovno razmerje je nično tudi glede na določbo 103. člena ZOR.
Nemoralo tožeče stranke kot najemodajalke (s posledično ničnostjo najemne pogodbe) bi bilo mogoče zatrjevati le tedaj, če bi tožeča stranka vrednosti vlaganj ne povrnila z nezaračunavanjem v okviru najemnine ali z njeno oprostitvijo, višino najemnine pa določila glede na novo vrednost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker je bila prva tožnica vodja pravdnega oddelka na pristojnem sodišču, ker se je kot sodnica upokojila šele pred nekaj meseci, tudi po upokojitvi pa je kot mediatorka v stikih s sodniki tega sodišča, je izkazan drug tehten razlog za prenos pristojnosti.
dokazovanje - zaslišanje stranke - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave v postopku - podjemna pogodba - ustna pogodba - plačilo opravljenega dela - aktivna legitimacija
Stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, ni mogoče prisiliti k izpovedbi. Posledica nesodelovanja stranke na naroku pa je tudi v tem, da se ne more sklicevati na pravico, da na naroku postavlja vprašanja zaslišanemu izvedencu. To možnost je namreč sama zapravila.
ZPP člen 367c, 367c/2. ZVKSES člen 1, 1/2, 89, 89/1, 98/2.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - prodajna pogodba za nepremičnino - varstvo kupcev stanovanj - uporaba ZVKSES - čas sklenitve pogodbe in uveljavitev ZVKSES
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se določbe ZVKSES uporabljajo tudi za prodajne pogodbe, sklenjene pred njegovo uveljavitvijo.
Za obstoj utemeljenega suma zadošča ugotavljanje obstoja posameznih elementov očitanih kaznivih dejanj - vprašanje, ali gre pri odnosu med posameznimi dejanji za navidezni stek oziroma nadaljevano kaznivo dejanje, v fazi odreditve pripora ne more biti predmet odločanja.
URS člen 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 13, 41.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožniku prisojena odškodnina ni nižja od polovice zneskov odškodnin, ki jih v podobnih zadevah za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku prisoja ESČP na podlagi 41. člena EKČP.
ZKP člen 372, 372-3. KZ člen 3. KZ-1 člen 7, 7/2, 91, 91/2.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja
Pri presoji, kateri zakon je za obdolženca milejši, je treba upoštevati tudi zastaralne določbe.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. ZPP člen 380, 380/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 13, 41.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Sodišči sta tožniku prisodili prenizko zadoščenje za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Iz stališča ESČP v zadevi Zajc in drugi proti Sloveniji z dne 6. 5. 2008 izhaja, da je lahko odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ki jo domača sodišča prisodijo v postopkih po 13. členu EKČP, tudi za več kot polovico nižja od tiste, ki bi jo v podobni zadevi prisodilo ESČP. Iz prakse ESČP nadalje izhaja, da pritožnikom za podobno trajanje postopka ob primerljivih okoliščinah prisoja višje odškodnine, vendar obsega ta odškodnina ponavadi tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi oblastmi iz 13. člena EKČP. Upoštevaje merila iz tretjega odstavka 16. člena ZVPSBNO ter prakso ESČP v primerljivih zadevah revizijsko sodišče ocenjuje, da ugotovljene okoliščine tožnika upravičujejo do odškodnine v znesku 4.200,00 EUR in da ta znesek predstavlja pravično zadoščenje za tožnikovo nepremoženjsko škodo.