predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - priloge predloga za dopustitev revizije - izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje - obrazložitev predloga - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka ni opredelila niti spornega pravnega vprašanja in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Poleg tega pa predlogu ni priložil celotne sodbe sodišča druge stopnje. Ker zaradi navedenega predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo, kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba – zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – legalizacija - drugo pravno razmerje – težko popravljiva škoda – verjetna izkazanost nastanka težko popravljive škode
Stranka ne more s sklicevanjem na škodo, ki naj bi ji nastala zaradi odstranitve nelegalne gradnje (na podlagi inšpekcijskega ukrepa), utemeljevati težko popravljive škode v obravnavanem upravnem sporu, ki se nanaša na legalizacijo sporne gradnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča
Dejstvo, da je razpravljajoči sodnik obravnaval več drugih zadev, v katerih sta bila udeležena nasprotni udeleženec in njegova mati, nikakor ne more predstavljati razloga za oceno, da je prizadeta percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Trditve nasprotnega udeleženca o „kolegialni povezanosti“ drugih sodnikov sodišča s prijatelji in znanci predlagateljev pa ne morejo utemeljiti razumnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča kot celote.
pogojni odpust - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - neobrazloženost razlogov za dovoljenost
Če revident v reviziji določno ne navede pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niti ne obrazloži zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizija ni dovoljena.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ponovitvena nevarnost kot priporni razlog je podana, ko je izkazana najmanj ena okoliščina, ki se nanaša na kaznivo dejanje in najmanj ena okoliščina, ki zadeva storilca, če njuna presoja utemeljuje sklep, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je jasno in po presoji Vrhovnega sodišča pravilno obrazložilo, zakaj meni, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, tožeča stranka v pritožbenem postopku po presoji Vrhovnega sodišča ne more uspešno izpodbiti s splošnimi navedbami o poslabšanju njenega ekonomskega položaja zaradi pogostejših carinskih goljufij.
Odločanje o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP. Se pa ZUP glede na določbe 4. člena smiselno uporablja tudi v postopku imenovanja notarja, saj gre za drugo javnopravno stvar, posebni postopek imenovanja pa je v ZN urejen le delno.
Načelo zakonitosti, vsebovano v 6. členu ZUP, ki se subsidiarno in smiselno uporablja tudi v postopku imenovanja notarja, pomeni, da organ odloča po predpisih, ki veljajo v času njegovega odločanja, če seveda ni s posebnim zakonom določeno kaj drugega. To načelo pa velja tudi za odločanje v ponovljenem postopku, torej tudi v postopku, ko je bil prvotno izdani posamični akt odpravljen in zadeva vrnjena organu v ponovni postopek, v času pred njegovo ponovno odločitvijo pa relevantni predpisi spremenjeni.
URS člen 132. ZSS člen 4.a, 28, 29, 29/1-4, 31, 31/1, 31/2, 32, 33, 33/1, 33/2, 35, 74, 74/1-7, 74/3, 76. ZUS-1 člen 75, 83, 83/2-3, 85, 92.
dovoljena revizija – zelo hude posledice za stranko - prenehanje sodniške funkcije po samem zakonu – potrditev negativne ocene – ugotovitev sodnega sveta - ocena sodniške službe - strokovno opravilo – prosti preudarek – nepravilnosti pri izvajanju sodniške službe
Potrditev negativne ocene s strani sodnega sveta, čeprav so v njem člani tudi „nesodniki“, ki pa so pravni strokovnjaki, je strokovno opravilo, ne pa oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi ocenjevanega sodnika. Glede na stališča Ustavnega sodišča v njegovih odločbah Up-132/96 in Up-134/95, sodni svet tudi ne more spreminjati ocene sodniške službe, temveč le v primeru negativne ocene odloča o njeni potrditvi ali pa zavrnitvi in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu personalnemu svetu. Posledica, ki nastane zaradi potrditve negativne ocene, to je prenehanje sodniške službe, pa ni odločitev sodnega sveta, temveč s potrditvijo negativne ocene nastopi po zakonu samem. Sodni svet le ugotovi, da je posledica nastopila z dnem potrditve negativne ocene (76. člen ZSS).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti – prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - bivališče pravdnih strank in pooblaščencev
Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP ali pa preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.
ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2. KZ-1 člen 300, 300/1.
napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - subjektivne okoliščine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče drugih kazenskih postopkov in prekrškov ne upošteva kot osumljenčevo predkaznovanost, pač pa kot podlago za oceno osumljenčevih osebnih okoliščin.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – predlog državnega tožilca – neogibnost pripora – milejši ukrep
Sklicevanje na obrazložitev predhodnega sklepa o podaljšanju pripora je dopustno, če je ta sklep pravnomočen, če so v njem konkretno navedene relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev pripornega razloga in če so v sklepu o ponovnem podaljšanju upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje.
Kljub dejstvu, da obdolženi še ni bil kaznovan in da je redno zaposlen, je glede na konkretne okoliščine razumen sklep, da je odreditev pripora neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi in njihovega premoženja.
pripor - odreditev pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - sklep o priporu - obrazložitev - ponovitvena nevarnost
Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih.
neupravičena pridobitev - vrnitev danega - prodajna pogodba - dogovor o ari - delna izpolnitev
Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen. Samo na podlagi okoliščine, da je ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe plačala določen denarni znesek (še zlasti, če je njena obveznost, ki je nastala s sklenitvijo pogodbe, denarna obveznost), ni mogoče sklepati, da sta se stranki s tem (konkludentno) dogovorili za aro. V dvomu je zato treba šteti, da ima takšno plačilo značilnost delne izpolnitve, in ne tudi osrednje funkcije are - utrditve pogodbenih obveznosti.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica je sama vložila predlog za dopustitev revizije in v njem ni zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti za vložitev predloga (gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost), je tožničin predlog nedovoljen.
Ker je tožnica sama navedla, da vrednosti spornega predmeta ni določila že v tožbi, niti ni tega storila kdaj koli pozneje med pravdo, ni izkazala dovoljenosti svojega predloga in revizije.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ničnost pogodbe - izpodbojnost - zahtevek za ugotavljanje ničnosti pogodbe - oblikovalni zahtevek za razveljavitev pogodbe - nesklepčna tožba - nepopolna tožba
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je pogodba, s katero eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolaga s stvarjo, ki spada v skupno premoženje, izpodbojna in ne nična.
Novejša sodna praksa je enotna, da zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti.