izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ravnanje policista izven delovnega časa - hujša kršitev - naklep - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve, pač pa na opis ravnanja, ki ga delodajalec opredeljuje kot kršitev.
Za obstoj kršitve oziroma odpovednega razloga zadošča že, da je tožnik po tem, ko je na tleh ležečo osebo z vozilom zadel in jo vlekel po cestišču več deset metrov, odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Tožnikova dolžnost iz delovnega razmerja je bila vzdržati se ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala njegovim interesom. Njegovo ravnanje je bilo v nasprotju s to dolžnostjo in nesprejemljivo za vsakogar, za policista pa še posebej.
Nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do poteka odpovednega roka, saj je tožnik s svojim ravnanjem grobo kršil vrednote in vrline, ki izražajo poslanstvo policije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011817
ZPP člen 226, 226/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina - poškodba pri delu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - predlog za opravo poizvedb - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče ugovor toženca zoper zapisnik glavne obravnave sploh zaznalo, saj nanj z ničemer ni odgovorilo, s čimer je tožencu odvzelo možnost dialoga s sodiščem.
Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu.
Sodišče je zmotno uporabilo tretji odstavek 226. člena ZPP, ko je dokazni predlog za pridobitev spisov, ki se pri ZPIZ in FURS vodita glede ugotavljanja tožnikove invalidnosti in glede njegovega dela na črno, zavrnilo izključno z argumentom, da toženec pri tem ni navedel, da sam ni mogel doseči pridobitve teh listin.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Z namenom, da komunalni prispevek ne bo odmerjen (ker naj bi se "pobotal" z nepravilno odmerjenim iz leta 2009) tožnica v odločbo ni vpisala povečanja tlorisne površine, v tej posledici pa odločba investitorja ni zavezovala k plačilu komunalnega prispevka (ki bi moral biti odmerjen v višini 50.888,25 EUR, če bi bilo povečanje tlorisne površine upoštevano). To pomeni, da je podpisala odločbo z neresnično vsebino. Ne drži, da zaradi tega ni dokazan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj je z izdajo odločbe omogočila investitorju, da mu komunalni prispevek ni bil odmerjen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vodilni delavec
Delavec mora biti vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo, z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev. Ustna seznanjenost s pričakovanji delodajalca zadostuje. Poleg tega je bil v konkretnem primeru tožnik vodilni delavec, vodja zunanje trgovine in nabave, od katerega se pričakuje večja mera samostojnosti ter samoiniciativnosti (in kar je toženka od njega tudi pričakovala) in ne zgolj delo po navodilih.
125. člen ZDR-1, ki ureja poskusno delo, ne določa, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije v posebnem internem aktu ali v pogodbi o zaposlitvi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec po nasprotni tožbi glede na določbi 93. člena Zakona o obrambi in 7. člena Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS dolžan vrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/7, 75/8. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 2.
Samostojni podjetnik ima v sistemu gospodarskih subjektov enake značilnosti kot drugi gospodarski subjekti, v delovnem pravu pa kot delodajalec enake obveznosti do svojih zaposlenih, kot delodajalci, ki so pravne osebe. Glede na to, da se je v spornem primeru med toženci prenašal gostinski lokal (kar nedvomno je gospodarska enota, ki je ves čas ohranjala svojo entiteto), in da sta bila tožnika zaposlena v tem lokalu, je bilo treba v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES zagotoviti, da se njihove pravice ob spremembi delodajalca ohranijo.
Ker je drugi toženec s prvim tožencem sklenil novo najemno pogodbo s 1. 9. 2015, po začasnem prenosu med drugim tožencem in tretjo toženko pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij niso ponovno prešle na delodajalca prenosnika (v tem primeru na drugega toženca), ampak direktno na novega prevzemnika, to je prvega toženca. V tem primeru prevzemnik vstopi v pravni položaj delodajalca prenosnika nasproti vsem delavcem, brez pravice, da bi sam izbral, ali in s katerim delavcem bo nadaljeval delovno razmerje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - neobveščanje delavca o izostanku - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sporno je, ali je podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 110. člena ZDR, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Obrazložitev tega pogoja ni obvezna sestavina odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato sodišče pri presoji, ali je ta pogoj izpolnjen, ni vezano le na to, kako ga je delodajalec utemeljil v odpovedi (drugače je z dejanskim razlogom odpovedi), temveč lahko delodajalec te razloge dodatno navaja (seveda pravočasno) tudi v sodnem sporu.
Pri presoji „vseh okoliščin“ se upoštevajo predvsem narava, teža in posledica kršitve. Tožnik bi o svoji odsotnosti v spornem obdobju moral obvestiti pomočnico direktorja ali pa poslovno sekretarko. Opustitve te dolžnosti ni možno obravnavati kot minorno kršitev, saj je tožnik (kot direktor) opravljal najodgovornejšo funkcijo pri toženi stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - objektivni kriterij - subjektivna ocena - sodna razveza
Toženka sodišču očita, da je s presojo postopka ugotavljanja tožničine delovne uspešnosti nedopustno poseglo v sistem ocenjevanja delovne uspešnosti pri toženki. To naj bi sodilo v avtonomno sfero toženke kot delodajalca. Očitek ni utemeljen. Tožnici je bila na podlagi ocene delovne uspešnosti odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zoper to odpoved je imela na voljo sodno varstvo, ki ga je tudi izkoristila (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ker je uveljavljala ugotovitev nezakonitosti odpovedi, je bilo sodišče dolžno presojati utemeljenost odpovednega razloga, torej ocene delovne uspešnosti, sprejete na podlagi meril iz Pravilnika toženke. Tožničino oceno je presojalo glede na okoliščine konkretnega primera. Ugotovljeno je bilo, da je bila ocena realizacije posameznih ciljev odvisna izključno od subjektivne ocene ocenjevalca in ne od objektivno merljivih kriterijev.
Toženka je sodno razvezo utemeljevala s tem, da na delovnem mestu, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, potrebuje delavca, ki bo delo opravljal kvalitetno, pravočasno, strokovno in samostojno. Navedena okoliščina ob ugotovitvi, da tožnica za očitke v odpovedi ni odgovorna, ne more biti odločilna. Priče so res smiselno izpovedale, da toženka nima več potrebe po tožničinem delu, vendar izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage toženke. Zato je presoja o zavrnitvi predloga za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča utemeljena.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - razveljavitev odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Tožnik je kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi in še dalj časa po poteku odpovednega roka ostal na delu brez prekinitve, kar pomeni, da prva odpoved pogodbe o zaposlitvi (sporazumno ali dejansko) ni bila realizirana. Pisni sporazum o razveljavitvi odpovedi res ni bil sklenjen, vendar to ne pomeni, da je odpoved učinkovala.
S tem, ko je sodišče druge stopnje odločitev utemeljilo z dejstvi, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana in ko je brez glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi neposredno izvedenih dokazov, je poseglo v pravico toženke do izjave, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nadure - referenčno obdobje
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti izračuna neizkoriščenih presežnih ur v posameznem referenčnem obdobju oziroma po koncu posameznega referenčnega obdobja ter plačila zanje.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - spor o prenehanju delovnega razmerja
Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, torej v sporu glede prenehanja delovnega razmerja. V takšnem sporu je po 2. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih revizija vselej dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - bolniški stalež - obveščanje delodajalca - nesporazum - krivda delavca - nezakonitost odpovedi
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje in izvide specialistov prepričan, da ima bolniški stalež tudi v času od 11. 4. 2016 do 20. 4. 2016, oziroma da bo ta urejen. Da bo "uredil vse potrebno", mu je zagotovil nadomestni zdravnik, osebni zdravnik pa je kasneje tudi podal predlog za odobritev polnega bolniškega staleža. Tožnik je kot laik pod pojmom bolniški stalež oziroma začasna nezmožnost za delo razumel polni (8-urni) bolniški stalež, torej je bil prepričan v obstoj polnega bolniškega staleža. Povsem očitno je šlo za nesporazum, ki so mu botrovale napačno razumljene informacije zdravnikov.
Ker je bil tožnik prepričan, da je v bolniškem staležu za polni delovni čas tudi od 11. 4. 2016, mu opustitve obvestila o razlogu za izostanek ni mogoče šteti v škodo oziroma to ne predstavlja kršitve delovne obveznosti.
ZPP v 373. členu določa, da se revizijo vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Glede na to, da je tožnik revizijo dne 2. 10. 2017 vložil neposredno na Vrhovno sodišče, jo je slednje – v skladu s pravili o pristojnosti – odstopilo v reševanje prvostopenjskem sodišču, ki je revizijo prejelo dne 4. 10. 2017, to je po izteku 30 dnevnega roka za vložitev revizije. Vloga tožnika tako ni bila vložena pravočasno, saj ni bila izročena pristojnemu sodišču pred iztekom roka.
V tem primeru ni mogoče uporabiti osmega odstavka 112. člena ZPP glede očitne pomote vložnika, saj zaradi vlaganja revizije preko pooblaščenca odvetnika, pri čemer je bila revizija ne le poslana, temveč tudi naslovljena na Vrhovno sodišče RS, te vložitve ni mogoče pripisati očitni pomoti.
ZPP člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 110, 110/1, 118, 118/2.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - predlog za združitev postopkov - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Prvi odstavek 300. člena ZPP določa, da se lahko v primeru, ko teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik različnih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Zakon torej sodišče zgolj pooblašča, da več pravd lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Če se sodišče odloči, da pravd ne bo združilo, s tem ne stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka.