odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Sodišči sta tožnikovo odpoved pogodbe o zaposlitvi presojali celovito, z vidika zatrjevanega odpovednega razloga s strani toženke, kot tudi z vidika tožnikovih ugovorov, da je šlo za zlorabo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma za povračilni ukrep zoper tožnika. Njuna dokazna ocena je jasna, celovita in prepričljiva ter odgovarja tudi na vse tožnikove ugovore. Sodišče je vse indice, ki jih izpostavlja tožnik, upoštevalo, vendar je na njihovi podlagi sprejelo dokazno oceno, s katero se tožnik očitno ne strinja in z ugovori dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa z revizijo ni dovoljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - učitelj
Tožnik bi kot učitelj, ki je ustrezno strokovno usposobljen za svoje delo, moral ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in v odnosu do otrok postopati strokovno, objektivno in etično, pri tem pa se vzdržati kakršnihkoli neprimernih fizičnih stikov. Tožnikovo ravnanje bistveno odstopa od zavez iz pogodbe o zaposlitvi (da se bo vzdržal ravnanj, ki škodujejo interesom delodajalca), pa tudi od načel in ravnanj, ki se zahtevajo od vsakega posameznika, še toliko bolj pa od učitelja.
ZPP člen 402, 403, 404. ZDR-1 člen 84, 110, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 257, 263.
revizija in obnova postopka - prekinitev obnove postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - policija
Za presojo pravočasne odpovedi ob očitku kršitve s (skoraj) enakim opisom dejanja po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je treba najprej ugotoviti, ali je kršitev iz 1. alineje sploh podana. Če sodišče ne ugotovi vseh znakov kaznivega dejanja kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), temveč ugotovi le, da je delavec z naklepom ali hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), podaljšan objektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev.
Sodišče v delovnem sporu pri ugotavljanju obstoja kršitve iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ne ugotavlja le posameznih znakov kaznivega dejanja, temveč tudi ustrezno krivdno obliko, ki je potrebna za kršitev pogodbene ali druge obveznosti z znaki kaznivega dejanja (za nekatera dejanja pa tudi obarvan naklep, če je takšna krivdna oblika seveda predvidena).
Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo.
Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.
ZTPDR člen 87. URS člen 154. ZKolP člen 34, 34/2. ZDR-1 člen 9.
kolektivni delovni spor - veljavnost kolektivne pogodbe - odstop od pogodbe - objava
KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS, na enak način pa bi morale biti objavljene tudi vse njene spremembe in dopolnitve. Odstop predlagatelja od kolektivne pogodbe je pomenil spremembo kolektivne pogodbe na strani podpisnikov. "Kolektivna pogodba" ni samo akt, kot je bil sprejet v prvotnem besedilu, pač pa zajema tudi vse spremembe in dopolnitve, ki so nastale v času njene veljavnosti, zato morajo biti slednje objavljene na enak način, kot osnovno besedilo.
Delodajalec lahko delavcu s pogodbo o zaposlitvi prizna posamezno pravico, tudi če ta ni določena z nobeno kolektivno pogodbo, lahko pa se z njim dogovori za uporabo kolektivne pogodbe, ki sicer za delodajalca ne velja.
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
Če sodišče ugotovi, da je med strankama dejansko obstajalo delovno razmerje ne pa civilnopravno razmerje, ki sta ga stranki sicer formalno sklenili, potem odpoved tega razmerja, enako kot tudi civilnopravno razmerje sámo, nima več nobenega pravnega učinka, saj se šteje, kot da nikoli ni bilo sklenjeno.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, nerelevantna (razen izjemoma). Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi na podlagi prisilnih zakonskih predpisov moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih ravnanj je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava. Namen je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta, glede na dejansko (ne pa formalno) naravo njunega razmerja sicer upravičen.
ZDR člen 18, 72. ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pristojna oseba za podajo odpovedi - nezakonita odpoved - neutemeljen odpoklic poslovodje - denarna odškodnina
Pravilno je stališče sodišč, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 3. 2011 nezakonita, ker je ni podana upravičena oseba, zaradi česar delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo z dnem 10. 3. 2011, temveč je trajalo do 31. 5. 2011, ko bi se tožniku iztekel mandat člana uprave toženke.
Nadzorni svet je tožnikov odpoklic s funkcije člana uprave dne 9. 2. 2011 v zapisniku utemeljil le s sklicevanjem na drugi odstavek 268. člena ZGD-1 (zaradi hujših kršitev obveznosti). Gre za splošen prepis zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar se šteje, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
– ali mora izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 vsebovati tudi očitek delavcu glede njegovega subjektivnega odnosa - krivde do očitanih kršitev, še zlasti, če je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja,
– ali je sodišče pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru pravilne uporabe materialnega prava dolžno ugotavljati, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake očitanega kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - umik tožbe - izjava o umiku - različne pravne podlage
Revizija se dopusti glede vprašanj:
-ali je sodišče s tem, ko je v okoliščinah obravnavanega primera štelo, da je tožeča stranka umaknila del tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,
- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev, ker o zahtevku ni odločilo na odškodninski podlagi.
Glede na dejanske ugotovitve so bile okoliščine, ki naj bi jih tožnik prikrival, toženki dobro znane. Zato je od tožnika neutemeljeno pričakovala, da ji bo te okoliščine "razkril," nasprotno pa je tožnik utemeljeno sklepal, da toženka ne dvomi v njegovo nepristranskost.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - osnova
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede osnove za denarno povračilo po prvem odstavku 118. člena ZDR-1?
izvedba dokaza - (ne)dovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti
Sodišče druge stopnje očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka zato, ker dokaza ni izvedlo, to pa je pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 33, 33/1, 93. ZPol člen 1, 5. KZ-1 člen 30, 30/3, 183, 183/1, 183/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - policist - rok za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor Policije (in ne, kdaj je bila obveščena Policijska uprava A.). Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti delodajalec (generalni direktor) po navedenih ali drugih pravilih obveščen o kršitvah delavca, ampak je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen.
S tem, ko je tožnik dajal v promet zdravilo večjemu številu oseb (tudi izven Policije), ki je škodljivo za zdravje, zaradi česar ga v Republiki Sloveniji ni mogoče dobiti v prosti prodaji in bi se hkrati glede na delo, ki ga opravlja in osebne lastnosti moral in mogel zavedati, da ima takšno ravnanje znake kaznivega dejanja, je tožnik kršil prepoved iz 37. člena ZDR in prvega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Policist, ki naj bi bdel nad zakonitostjo ravnanj državljanov, krni ugled policije, če sam izvršuje znake kaznivega dejanja.
– pravilne uporabe materialnega prava v zvezi s časovno omejitvijo reintegracije na čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas in kršitve določb postopka zaradi izostanka razlogov o tem,
- bistvene kršitve določb postopka zaradi izostanka razlogov za odločitev o predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - neupravičena odsotnost z dela - izplačilo plač
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo, ko ta ne pride na delo in razlogov za svojo odsotnost ne opraviči?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - grožnja - policist - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Pravice in dolžnosti delodajalca v organu državne uprave in v upravi lokalnih skupnosti ter drugih državnih organih izvršuje predstojnik (33. člen ZJU); v primeru toženke je to generalni direktor policije (prvi odstavek 17. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji). Ker gre za osebo, ki nastopa in odloča v imenu Policije, subjektivni tridesetdnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči od ugotovitve razloga za izredno odpoved (in storilca) s strani te osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zavarovalni zastopnik - pričakovani delovni rezultati - rok za podajo odpovedi
Delodajalec zgolj zato, ker v preteklosti ni reagiral na kakšen primer nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ne izgubi pravice, da to stori pozneje, ko znova pride do nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Bistveno je, da je odpoved podana znotraj šestmesečnega roka od tistega nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ki je predmet odpovedi, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo.
Okoliščina, da se pričakovani delovni rezultati ugotavljajo glede na seštevek provizije in stimulacije v posameznem mesecu v razmerju do osnovne plače zavarovalnega zastopnika, pri čemer se provizija obračunava glede na plačane premije, ne pomeni, da je takšen kriterij ugotavljanja doseganja pričakovanih delovnih rezultatov v smislu razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v nasprotju z zakonom.
V zvezi z merjenjem pričakovanih delovnih rezultatov je pomembno predvsem, da so merila enaka za vse delavce in da končne zahteve delodajalca niso postavljene previsoko oz. nerealno, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - narava kršitve
S kasnejšimi prihodi na delo brez dovoljenja nadrejene je tožnica opustila tisto skrbnost, ki se lahko utemeljeno pričakuje od vsakega povprečnega delavca na primerljivem delovnem mestu. Zato je očitek, da je kršila delovno obveznost pravočasnega prihajanja na delo utemeljen. Zaradi te kršitve (ali je bila res storjena iz hude malomarnosti, ni bistveno) je toženka tožnico utemeljeno pisno opozorila.
Ker tožnica delovne naloge ni opravila, čeprav za to ni bilo objektivnih ovir in kljub temu, da jo je nadrejena večkrat ustno in tudi pisno dne 20. 10. 2015 k temu pozvala, ji je toženka utemeljeno očitala novo kršitev. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na majhen pomen ugotovljene kršitve. Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ta kršitev, glede na to, da je storjena v manj kot letu dni po predhodni kršitvi in da pisno opozorilo ob predhodni kršitvi ni doseglo svojega namena, zadošča in predstavlja resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 65, 75, 81, 89/1, 89/1-1, 89/1-2, 91, 91/3, 92, 118, 147. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1/1c, 1/1-2, 2/2a.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - nezakonitost odpovedi - univerza - izstop iz članstva - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - prenos delavcev - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - nova pogodba o zaposlitvi - razvezni pogoj
Če sodišče ne sledi pravnemu naziranju stranke glede materialnopravnih vprašanj, mu ni mogoče očitati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti kršitev ustavnih pravic, pač pa gre lahko kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava.
Kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče druge stopnje sploh ne more storiti. Ta kršitev je podana, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo treba opraviti glavno obravnavo. Glavna obravnava se izvede pred sodiščem prve stopnje in se pred tem sodiščem zaključi, ko je zadeva zrela za odločitev (291. člen ZPP). Obravnava pred sodiščem druge stopnje (347. člen ZPP) ni del glavne obravnave. Če je sodišče druge stopnje ne izvede, pa bi jo moralo, to lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 347. členom ZPP.
Univerzi ne gre odrekati njene avtonomnosti, vendar ta ne seže tako daleč, da bi prevladala nad pravicami zaposlenih iz delovnega razmerja oziroma pravicami, ki jim jih je kot delodajalec dolžna zagotavljati na podlagi zakona.
Izstop članice iz univerze ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga. Z izstopom članice je med toženko (univerzo kot prenosnikom) in ZRS (kot prevzemnikom) prišlo do pravnega prenosa dela dejavnosti oziroma do spremembe delodajalca v smislu 75. člena ZDR-1, saj je prenos po sklepu Vlade o ustanovitvi ZRS zajemal zaključeno organizacijsko enoto z vsemi raziskovalnimi in drugimi projekti ter drugimi dejavnostmi, ki je bila organizirana v UP ZRS, premoženjem, zaposlenimi, pravicami in obveznostmi, osnovnimi sredstvi, dokumentacijo ter vsemi pravnimi razmerji.
Prenos nastopi ne glede na morebitne (drugačne) dogovore in sporazume med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom po samem zakonu. Celo delavec sam se ne more odreči pravicam, ki mu pripadajo na podlagi Direktive oziroma se te pravice ne smejo zmanjšati niti z njegovim soglasjem.
Pri opredelitvi pojmov "podjetje" in "gospodarska dejavnost" ni mogoče izhajati iz definicij, ki jih ponuja toženka (ko se sklicuje na ne več veljavni Zakon o podjetjih in na Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence), pač pa iz razlag teh pojmov v smislu Direktive.
Ob dejanski ugotovitvi, da je imel tožnik A.A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s toženko za različna delovna mesta za krajši delovni čas, in da je prišlo do prenosa dela dejavnosti, za katero je tožnik opravljal delo v trajanju 16 ur na teden, so zanj pogodbene in druge pravice in obveznosti iz tako sklenjene pogodbe o zaposlitvi v tem obsegu prešle od toženke kot delodajalca prenosnika na ZRS kot delodajalca prevzemnika.
Podpis nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku ponujena ob odpovedi (odpoved s ponudbo nove), ne pomeni sporazumnega prenehanja prejšnje pogodbe, pač pa sklenitve nove pogodbe z razveznim pogojem.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/1-4, 114, 116, 117, 226.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - varstvo pred odpovedjo - invalidnost - delavci pred upokojitvijo
Določba drugega odstavka 116. člena ZDR-1 se od skoraj identične določbe, ki jo je vseboval prej veljavni ZDR, razlikuje v tem, da je bilo v ZDR-1 dodano besedilo "in glede posebnega varstva pred odpovedjo." S tem je ZDR-1 odpravil nejasnosti v zvezi z vprašanjem, ali lahko pride do konkurence varstva pred odpovedjo po različnih zakonskih podlagah v smislu 117. člena ZDR-1 tudi v primeru odpovedi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti. Napotitev na uporabo določb, ki v zvezi z varstvom pred odpovedjo veljajo za odpoved iz poslovnega razloga, zato lahko pomeni le to, da določbe o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga veljajo tudi za starejše delavce, ki se jim odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti. Če se torej delavcu odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti, mora ta tako uživati enako varstvo, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik je v času odpovedi užival varstvo pred odpovedjo iz dveh naslovov, in sicer kot delavec invalid po 116. členu ZDR-1 in kot delavec pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1. Nastopila je situacija iz 117. člena ZDR-1 o večkratnem varstvu pred odpovedjo. Tožnik močnejše pravno varstvo uživa po 114. členu ZDR-1, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, saj mu toženka brez njegovega pisnega soglasja ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da zanj ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta.