izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja vseh okoliščin - odvzeta možnost obravnavanja
Toženki je bila odvzeta možnost, da se pred sodiščem obravnavajo argumenti, ki jih je navajala v prid predlogu za sodno razvezo, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
priznanje invalidnosti III.kategorije - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - drugo ustrezno delovno mesto - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo dejstva, ali je imela tožena stranka prosto ustrezno delovno mesto za tožnika že v času dokončnosti odločbe Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, pač pa je štelo, da je relevanten zgolj datum podaje odpovedi. Kot pravilno opozarja tožnik, mu je bila tožena stranka že z izvršljivostjo odločbe Zavoda dolžna zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu, v skladu z njegovimi omejitvami.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodbena kazen - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - konkurenčna klavzula
Predlog se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača pogodbeno kazen na podlagi 8. člena Sporazuma z dne 24. 12. 2013?
− ali je mogoče s sporazumom ob prenehanju delovnega razmerja delavca - poslovodjo z dvostransko pogodbo po splošnih pravilih civilnega prava omejiti pri nadaljnjih zaposlitvah in pridobivanju prihodkov, ne da bi za nasprotno stranko nastala kakršnegakoli obveznost?
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - drugi načini prenehanja delovnega razmerja - prokurist - vodilni delavec
Za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. ali po 74. členu ZDR-1. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da bo tožnik zastopal toženo stranko v imenu komplementarja kot prokurist, ker je bil tožnik kot prokurist vpisan tudi v sodni/poslovni register, s čimer je pridobil pooblastilo, da v določenih mejah zastopa toženo stranko (tožnik sicer ni zatrjeval, da pooblastil, ki jih je imel kot prokurist, ne bi izvajal), je pravilna ugotovitev, da je bila podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi 73. člen ZDR-1. Podelitev prokure, ki je bila vpisana v sodni/poslovni register, je tisto odločilno dejstvo, na podlagi katerega je treba zaključiti, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. členu ZDR-1 (ne glede na to, da je bil tožnik v tej pogodbi kot vodja blagovnega načrtovanja po svojem položaju in nalogah opredeljen kot vodilni delavec s posebnimi pooblastili). Zato sta se stranki lahko zakonito dogovorili tudi o takšnem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot je bil določen v prvem odstavku 9. člena te pogodbe.
Revizija ni dovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti in ni bila dopuščena. Ker tožnik v tej zadevi ni predlagal dopustitve revizije oziroma le ta ni bila dopuščena, revizija ni dovoljena.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 118. ZPIZ-1 člen 102, 102/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - podaljšanje roka - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo
Ob ugotovitvi, da tožnik zaradi zdravstvenih težav poklicne rehabilitacije ni mogel zaključiti do 31. 3. 2016, mu ni mogoče očitati, da je namerno huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. To pomeni, da očitek iz izredne odpovedi o namerni kršitvi ni utemeljen.
Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo okoliščine iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1, vendar jim je dalo preveliko težo, kot to utemeljeno opozarja tožena stranka v reviziji, zato je tožniku odmerilo previsoko denarno povračilo.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi na podlagi prisilnih zakonskih predpisov moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih ravnanj je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava. Namen je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta, glede na dejansko (ne pa formalno) naravo njunega razmerja sicer upravičen.
pogodba civilnega prava - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Prekinitev dela po pogodbah civilnega prava terja uveljavljanje obstoja delovnega razmerja v rokih, ki jih za to predvideva 200. člen ZDR-1. Delavcu, ki uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ni treba postaviti zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ker take pogodbe ni (pač pa obstaja pogodba civilnega prava), ampak zadošča zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Vendar pa mora tožbo vložiti najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je takšno razmerje prenehalo (lahko pa ob pogojih iz prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 tudi prej, med trajanjem takšnega razmerja).
− ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku s stališčem, da ni pomembno, kakšno opravilo je tožnik imel na dneve tedenskega počitka in ne da bi opredelili njihovo vsebino;
− ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se v celoti strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene.
V tem sporu se je prenehala uporabljati določba 31. člena ZDSS-1, revizijo bi moralo vrhovno sodišče dopustiti po predhodnem predlogu nasprotnega udeleženca za njeno dopustitev (prvi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma nasprotni udeleženec ni niti predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).
- ali je sodišče zahtevke tožnikov pravilno obravnavalo kot denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki jih delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem; - ali je sodišče pri odločitvi o izpolnjevanju pogojev za poklicno zavarovanje tožnikov pravilno uporabilo materialno pravo;
- ali je sodišče glede odločitve o zahtevku tožnika A. A. bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali jutranji postroj in dvig zastave na mednarodni vojaški misiji predstavlja delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek na delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
2. ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se obračuna dodatek in
3. ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
Revizija po predlogu zavarovalnice se dopusti glede vprašanja ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici, materialnopravno pravilna.