Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - soglasje delavca - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe
Razlaga kolektivne pogodbe ne velja v vsakem primeru. Tudi pri razlagi je treba presoditi, ali sploh predstavlja razlago nejasnega določila kolektivne pogodbe ali pa presega še dopustni razlagalni okvir, ali je razlaga v skladu z zakonom in Ustavo itd. To pomeni, da bi moralo sodišče na ugovore tožene stranke presojati vsebino Razlage in ne avtomatično slediti njeni vsebini.
Razlaga je ustvarila povsem novo pravilo, ki ga stranke kolektivne pogodbe niso določile in je s tem razširila uporabo določb KP preko prvotnega in jasnega dogovora strank. Drug odpovedni razlog od tega, ki so ga dogovorile stranke, ne more biti predmet Razlage, ki je prav zato ni mogoče upoštevati.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, v nasprotju s prepričanjem toženke, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav je to ob obstoju elementov delovnega razmerja prepovedano (drugi odstavek 13. člena ZDR-1), povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih zlorab je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izbira presežnega delavca - kriteriji - trditve stranke - dejstva in dokazi - prekluzija - bistvena kršitev
Vprašanje izpolnjevanja izobrazbenih pogojev se pred tožnikovo vlogo z dne 6. 4. 2017 sploh ni izpostavljalo kot sporno. Toženka je že v prejšnjem postopku (v prvi pripravljalni vlogi) pojasnila, da je bil drugi izločilni kriterij izobrazba in da je imel tožnik od primerljivih delavcev najnižjo izobrazbo. Tožnik tej navedbi (ki je bila navsezadnje resnična) ni nasprotoval. Šele, ko je v zadnji pripravljalni vlogi navedel, da toženka ni posredovala dokazov o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev za druge delavce, je predložila tudi te. Zato s predložitvijo dokazov ni bila prekludirana in se sodišču, ker jih je upoštevalo, neutemeljeno očita bistvena kršitev.
Tudi sicer pa prekluzije niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. Če kasnejša predložitev dokazov ne zavleče postopka, ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo.
spor o pristojnosti - odškodnina - delovno razmerje
Ob ugotovitvi, da med tožnikom in tožencema ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje oziroma da nikoli ni prišlo do zatrjevane spremembe delodajalca, je predlog Delovnega sodišča v Mariboru, to je, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, utemeljen. Spor o odškodninski odgovornosti in plačilu odškodnine je spor o premoženjskopravnem zahtevku, za katerega bi bilo delovno sodišče pristojno le v primeru, če bi izviral iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede opredelitve, ali tudi nošenje službene uniforme ali športne opreme Slovenske vojske, raztovarjanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil v pranje, prevzemanje čistih oblačil, nahajanje v bazi, sestanki v zvezi z obveznostmi naslednjega dne pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni bil omogočen.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnega delavca za določen čas iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je v mirovanju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev kršitev
Toženka stališču sodišč o neustrezni opredelitvi očitkov v reviziji nasprotuje s povsem splošnimi trditvami, da je odpoved ustrezno konkretizirana ter s kratkim povzetkom očitkov v izredni odpovedi. Takšni ugovori toženke so presplošni in ne morejo izpodbiti opisanih zaključkov sodišč.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je potrebno v okviru reparacijskega zahtevka upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb?
- ali v primeru, ko obstajajo indici, da je delavec (tožnik) v času teka sodnega postopka opravljal dela, delodajalec s tem, ko obrazloženo predlaga, da sodišče v zvezi s tem opravi poizvedbe (pri naročnikih, pri banki na TRR izpisih itd.) zaradi spoznavne krize dopustno uveljavlja t. i. informativni dokaz?
poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - odločba ZPIZ - omejitve delovne zmožnosti
Zakon ne določa, kaj se šteje za pravno relevantno vzročno zvezo, zato mora sodna praksa od primera do primera odgovoriti na vprašanje, ali je v danem primeru podana pravno upoštevna vzročna zveza. Takšna pravno relevantna vzročnost (enako pa velja tudi za presojo protipravnosti) bi bila v konkretnem primeru podana, če bi se tožnik poškodoval zato, ker je opravljal delo v nasprotju z omejitvami, ki so mu bila priznane z odločbo ZPIZ. Vendar kaj takšnega sodišče prve stopnje, ki je edino ugotavljalo dejansko stanje, ni ugotovilo. Nasprotno, ugotovilo je, da odrejeno delo ni presegalo omejitev, ki so bile tožniku priznane z odločbo ZPIZ z dne 12. 10. 2010; predvsem pa, da je škodni dogodek izključno posledica tožnikovega nedopustnega posega v obratujoči stroj.
priznanje invalidnosti III.kategorije - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - drugo ustrezno delovno mesto - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo dejstva, ali je imela tožena stranka prosto ustrezno delovno mesto za tožnika že v času dokončnosti odločbe Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, pač pa je štelo, da je relevanten zgolj datum podaje odpovedi. Kot pravilno opozarja tožnik, mu je bila tožena stranka že z izvršljivostjo odločbe Zavoda dolžna zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu, v skladu z njegovimi omejitvami.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodbena kazen - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - konkurenčna klavzula
Predlog se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača pogodbeno kazen na podlagi 8. člena Sporazuma z dne 24. 12. 2013?
− ali je mogoče s sporazumom ob prenehanju delovnega razmerja delavca - poslovodjo z dvostransko pogodbo po splošnih pravilih civilnega prava omejiti pri nadaljnjih zaposlitvah in pridobivanju prihodkov, ne da bi za nasprotno stranko nastala kakršnegakoli obveznost?
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (ZObr; Uradni list RS, št. 82/94 s spremembami).
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče druge stopnje je v razlogih za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje navedlo, zakaj ugotovljenih kršitev ne more samo odpraviti. Zato pritožbeni očitek, da sklep ne vsebuje tehtne in prepričljive obrazložitve, ni utemeljen. V tej zadevi je predvsem treba upoštevati, da se doslej morebitna obveznosti toženke z vidika njene odškodninske odgovornosti sploh še ni obravnavala. To pa v nadaljevanju zahteva ugotavljanje dejstev, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da se postopek izvede pred sodiščem prve stopnje.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - drugi načini prenehanja delovnega razmerja - prokurist - vodilni delavec
Za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. ali po 74. členu ZDR-1. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da bo tožnik zastopal toženo stranko v imenu komplementarja kot prokurist, ker je bil tožnik kot prokurist vpisan tudi v sodni/poslovni register, s čimer je pridobil pooblastilo, da v določenih mejah zastopa toženo stranko (tožnik sicer ni zatrjeval, da pooblastil, ki jih je imel kot prokurist, ne bi izvajal), je pravilna ugotovitev, da je bila podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi 73. člen ZDR-1. Podelitev prokure, ki je bila vpisana v sodni/poslovni register, je tisto odločilno dejstvo, na podlagi katerega je treba zaključiti, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. členu ZDR-1 (ne glede na to, da je bil tožnik v tej pogodbi kot vodja blagovnega načrtovanja po svojem položaju in nalogah opredeljen kot vodilni delavec s posebnimi pooblastili). Zato sta se stranki lahko zakonito dogovorili tudi o takšnem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot je bil določen v prvem odstavku 9. člena te pogodbe.
spor o pristojnosti - delovni spor - civilni spor - poškodba pri delu - zavarovalnica - sosporništvo
Glede na nesporno ugotovitev, da prva toženka pri drugi toženki ni imela zavarovane svoje civilne odgovornosti za nezgode delavcev pri delu, temveč je pri njej svojo odgovornost imela zavarovana družba G., d. o. o. - v stečaju, ki pa ni bila tožnikov delodajalec, delovno sodišče ne more biti stvarno pristojno za odločanje zoper drugo toženko niti na podlagi 5. člena ZDSS-1, niti na podlagi 191. člena ZPP v povezavi z 49. členom ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja vseh okoliščin - odvzeta možnost obravnavanja
Toženki je bila odvzeta možnost, da se pred sodiščem obravnavajo argumenti, ki jih je navajala v prid predlogu za sodno razvezo, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnega delavca - kriteriji točkovanja
Zmotno je tožnikovo izhodišče, da vsaka nepravilnost v postopku točkovanja presežnih delavcev že sama po sebi pomeni nezakonitost podane odpovedi. Če bi delavec v vsakem primeru, tudi ob popolnoma pravilnem točkovanju, prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, nepravilnosti pri točkovanju ne morejo predstavljati razloga za nezakonitost podane odpovedi.