predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču izpodbijane sodbe, da so vsakodnevni obvezni sestanki z nadrejenim o nalogah naslednjega dne (t. i. Briefing) na mednarodni vojaški misiji delovna obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
- Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču izpodbijane sodbe, da obveznosti kot so čiščenja orožja, raztovarjanje vode in perila, nošenje uniforme in prepoved samostojnega zapuščanja baze na mednarodni vojaški misiji predstavljajo delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
spor o pristojnosti - spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem
Predmet spora v tej zadevi je tožničin zahtevek iz naslova neizplačane plače, neizplačanega sorazmernega dela regresa za letni dopust in odpravnine ter odškodnine po 3. odstavku 111. člena ZDR-1. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Tožnik bi, če bi hotel uspeti v obravnavanem postopku, moral izkazati, da je že v delovnem sporu za plačilo odpravnine zatrjeval, da je do razrešitve prišlo brez utemeljenega razloga, s čimer bi si zagotovil možnost za uspeh revizije v delovnem sporu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - nadomestilo plače - nadomestilo za primer brezposelnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v izreku
Sodišče druge stopnje je za isto obdobje (od 24. 2. 2015 do 23. 11. 2015) tožnici hkrati prisodilo nadomestilo plač v dveh različnih višinah, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi.
OZ člen 82, 191, 1053. ZPP člen 3, 7, 8, 212, 215. ZDR člen 6, 6/6, 84, 128. URS člen 22. Obrtni zakon (1988) člen 5, 5/1, 5/2.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - odločba Ustavnega sodišča - dokazovanje - dokazna ocena - veljavnost kolektivne pogodbe - pobotni ugovor
Stranki sta sporazum, da so poravnane vse medsebojne obveznosti, sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve. Zato bi se moralo sodišče druge stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ki ga tožnik zaradi morebitnih napak volje ne izpodbija) in ne bi smelo zavrniti toženke z golim sklicevanjem na ustavno odločbo o prepovedi vnaprejšnje odpovedi odpravnini.
V premoženjskopravnem delovnem sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
Absurdno je očitati toženki, da ni dokazala, da je tožniku plačala vse nadure, oziroma da jih je opravil manj, kot zatrjuje, saj je toženka dokazovala, da je ure, ugotovljene na podlagi evidence, ki jo je po zakonu dolžna voditi, plačala (in da torej več ur ni opravil), sodišče pa je dokazne predloge, ki jih je predlagala, zavrnilo.
Pravica do dodatka za delo preko polnega delovnega časa je zagotovljena z zakonom, ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.
Toženka je pobotni ugovor utemeljevala s trditvijo, da je bil znesek, izplačan kot dnevnice, namenjen kritju le teh, preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker tožnik ni zatrjeval nasprotnega (da presežek plačila ni bil namenjen kritju viška ur; prav višek ur pa je tožnik v sporu zatrjeval), presoja, da je toženka plačala nekaj, kar ni bila dolžna, temelji na dejstvu, ki ni bilo ugotovljeno. Zato materialno pravo v zvezi s pobotnim ugovorom ni bilo pravilno uporabljeno.
ZDR-1 člen 86, 86/2, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Argumentacija sodišča je deloma povsem splošna, brez skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, brez kritične presoje tožnikovih ugovorov, predvsem pa brez celovite analize vseh okoliščin skupaj oziroma uspeha celotnega dokaznega postopka. Tožnik je na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka opozarjal že v pritožbi, vendar sodišče druge stopnje na ugovore tožnika odgovorilo pavšalno, na vrsto pritožbenih ugovorov pa vsebinsko sploh ni odgovorilo.
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji - merila
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je tožena stranka izbiro tožnice za presežno delavko utemeljevala z merili usposobljenosti in stroškov dela?
poslovodja - odpoklic - krivdni razlogi za odpoklic - pravica do odpravnine
Hujša kršitev obveznosti in nezaupnica iz krivdnih razlogov sta dva ločena, samostojna razloga za odpoklic iz prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe. Tožnik ni bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti. Samo glede teh lahko velja stališče, da se morajo nanašati na opravljanje funkcije direktorja družbe, s katere funkcije je bil odpoklican, saj to neposredno izhaja iz Individualne pogodbe ("če direktor huje krši svoje obveznosti").
Za izrečeno nezaupnico pa ni nujno, da je posledica ravnanj, storjenih pri opravljanju funkcije, s katere je direktor odpoklican. Razlogi za utemeljen izrek nezaupnice so pomensko odprti in omejeni zgolj z zahtevo, da ne smejo biti očitno neutemeljeni. To so lahko ravnanja direktorja, ki ne pomenijo hujših kršitev njegovih obveznosti in niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije ali pa dejstva, za katera je lastnik izvedel kasneje in direktorja, če bi zanje vedel prej, vodenja poslov ne bi zaupal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - posebno varstvo pred odpovedjo - predstavnik delavcev
Ker 112. člen ZDR-1 ne ureja, kako je s posebnim varstvom pred odpovedjo v primeru, ko je delavcu, ki mu je varstvena določba namenjena, ob odpovedi ponujena druga ustrezna zaposlitev (in takšno ponudbo sprejme), je Vrhovno sodišče že v zadevi VIII Ips 277/2017 namen zakonodajalca v zvezi z vprašanjem posebnega varstva v takšnih primerih poiskalo v razlogih, zaradi katerih je prišlo do oblikovanja besedila te določbe.
Pri oblikovanju tega člena (ki ima praktično enako vsebino kot prej veljavni 113. člen ZDR) je bilo upoštevano varstvo člana sveta delavcev (tudi v delu, ki se je nanašal na njegovo razporeditev), ki ga je predstavniku delavcev zagotavljal prvi odstavek 67. člen ZSDU. Novela ZSDU te določbe ni več vsebovala, z obrazložitvijo predlagatelja, da je to varstvo že urejeno v ZDR (113. člen ZDR).
Delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi in sprejme novo ponujeno pogodbo za drugo delovno mesto, je v podobnem položaju kot pri razporeditvi (instituta razporeditve sedaj veljavna delovnopravna zakonodaja ne pozna več). Če je bil namen zakonodajalca ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) zaščititi predstavnika delavcev pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni položaj (pred razporeditvijo, pred znižanjem plače, pred disciplinskim oziroma odškodninskim postopkom...) ali ga omejeval oziroma oviral v njegovih aktivnostih, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, ki jo delavec sprejme.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - vrnitev nazaj na delo - časovna omejitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je imel tožnik ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje pravico do vrnitve na delo k toženi stranki, je bil njegov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki utemeljen, čeprav je sicer imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Sodišči druge in prve stopnje bi zaradi jasnosti (ob znanem podatku, do kdaj sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas) sicer lahko obrazložili ali celo odločili, da se presoja o reintegraciji tožnika (in priznanju njegovih pravic iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas) nanaša in omeji le na obdobje od 1. 3. 2017 do 1. 3. 2018, torej na obdobje, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Takšna obrazložitev ali odločitev bi bila celo priporočljiva, saj bi odpravila morebitne dileme o dometu sodne odločitve, vendar pa opustitev te ugotovitve, glede na gornja pojasnila, ne vpliva na pravilnost njunih odločitev.
ZDR-1 člen 87, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - krivda - namen - dejanski razlog
Kadar je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, morajo biti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedene okoliščine in dejstva, iz katerih to izhaja, ali na podlagi katerih je mogoče sklepati na njegov obstoj. To v konkretnem primeru pomeni, da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali je bilo tožniku izrecno očitano, da je ravnal z namenom, pač pa je odločilnega pomena, ali to vendarle dovolj jasno izhaja iz opisa okoliščin in dejstev o njegovem ravnanju, oziroma ali ta opis omogoča takšno sklepanje. Pri presoji zakonitosti takšne izredne odpovedi sodišče ugotavlja, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake kaznivega dejanja.
Tretji odstavek 159. člena ZDR-1 določa, da ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Tako jezikovna kot namenska razlaga te določbe pokažeta, da jo je treba razumeti tako, da delavcu za vsako od navedenih okoliščin (starost, invalidnost, najmanj 60 % telesna okvara, varstvo in nega otroka s telesno ali duševno prizadetostjo) pripadajo najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta in ne da so trije dodatni dnevi letnega dopusta določeni za vse te primere skupaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00022806
ZPP člen 3, 7, 8, 195, 212, 309a, 364. OZ člen 2, 3, 147. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 39, 39/1, 55, 58. ZDR-1 člen 4, 5.
povrnitev nepremoženjske škode - zavarovalnina - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - varstvo in zdravje pri delu - oškodovanec - samozaposlena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - plačilo odškodnine pred pravdo - delno plačilo zavarovalne vsote - priznanje odškodninske odgovornosti - pripoznava tožbenega zahtevka - navadno sosporništvo - načelo avtonomije volje - načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - dokazna ocena - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku
Vsaki stranki pripada avtonomija volje, ki se v pravdnem postopku izraža v načelu dispozitivnosti (3. člen ZPP) ter razpravnem načelu (7. in 212. člen ZPP). Procesne posledice v pravdi tako lahko povzroči zgolj razpolaganje z zahtevkom (kot na primer priznanje temelja obveznosti), ki se izjavi ali zgodi v sami pravdi. Interesi stranke pred pravdo in v pravdi se namreč lahko bistveno razlikujejo. Zavarovalnica tako na primer pred pravdo zavarovalnino (delno) prizna zgolj zato, da se izogne pravdi, stroškom povezanim z njo ali iz drugih razlogov. Ta okoliščina, ki je del predpravdnih pogajanj med strankama (309.a člen ZPP), pa v ničemer ne sme poslabšati njenega izhodišča v pravdi za primer, če se upravičenec s priznano višino ne strinja in razliko uveljavlja v pravdi. V tem primeru lahko zavarovalnica izkoristi vse možne ugovore, tudi tiste, ki se nanašajo na temelj obveznosti, kot je to storila tudi v obravnavanem primeru. To narekuje spoštovanje avtonomije volje stranke v materialnem civilnem pravu pred pravdo (2. in 3. člen OZ) in v procesnem pravu po začetku pravde (3. člen ZPP).
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved v času odpovednega roka - sodno varstvo - reintegracija - res iudicata
Samo zato, ker je bila tožba v tem sporu vložena prej, kot v sporu o zakonitosti izredne odpovedi, sodišču ne daje pooblastila za ponovno odločanje o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Tožnik je res z vložitvijo tožbe zavaroval svoj interes, da se o zahtevku odloči v tem sporu, kar pa ne pomeni, da je sodišče lahko zakonito odločalo o istem zahtevku v drugem, kasneje začetem sporu, oziroma da se lahko pravnomočna odločitev samo zato, ker je sprejeta v kasneje začetem sporu, lahko povsem spregleda.
Kljub temu tožniku ni mogoče odreči pravice do odločitve o zahtevku, ki se nanaša na čas po 4. 10. 2016. V predhodnem sporu, ker je bil odprt še spor o zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga, je sodišče lahko odločilo o trajanju delovnega razmerja le do 3. 10. 2016, ko se je iztekel odpovedni rok. Čeprav je bil tožbeni zahtevek v obeh sporih enak - vrnitev na delo in priznanje pravic tudi od 4. 10. 2016 dalje - dejanska podlaga ni bila ista oziroma enaka. V nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, če bi takšno postopanje sodišč prve in druge stopnje tožniku šteli v škodo, zato mu pravnega interesa za vztrajanje pri tožbi v tem delovnem sporu ni mogoče odreči.
trpinčenje na delovnem mestu - naklep - dokazna ocena - metodološki napotek
Res je sicer, da zakon trpinčenja na delovnem mestu ne opredeljuje izrecno kot naklepno ravnanje, vendar je že iz zakonske opredelitve očitno, da si je težko predstavljati, da bi bilo storjeno iz malomarnosti. Pri očitku, da je nekdo iz malomarnosti trpinčil delavca, bi šlo za notranje protislovje, saj zahteva, da gre za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kar so elementi, ki šele omogočajo, da neko ravnanje opredelimo kot trpinčenje in kar samo po sebi kaže na namen in ne malomarnost takšnega ravnanja.
ZDR-1 člen 9, 75, 92, 129, 222. ZDR-1A člen 2. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek na delovno dobo - delovna razmerja pri delodajalcih - skupna delovna doba - kolektivna pogodba - stroški postopka - sprememba vrednosti točke
Prvega odstavka 129. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da delavcu dodatek na delovno dobo vedno pripada za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih. Določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 (oziroma tudi kasnejšim 2. členom ZDR-1A) se ne nanaša zgolj na višino dodatka, temveč tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna.
Na drugačno razlago ne moreta vplivati določbi 75. člena ZDR-1 in 92. člena ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, da pomeni udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo in opravljanje podpornih nalog po lastni iniciativi nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku?