ZDR-1 člen 162, 163, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.
letni dopust - bolniška odsotnost - možnost izrabe letnega dopusta - prenos letnega dopusta - odškodninska odgovornost delodajalca
Določbo četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, po kateri ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta, je treba razlagati tako, da ta določba ne vključuje tudi položaja, v katerem delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice. Če torej delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je, kot pojasnjeno, tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos. V konkretni zadevi to vprašanje ni relevantno, saj je tožnica po poteku bolniškega staleža v letu 2014 in 2015 spet začela z delom s 1. 12. 2015 (in se kmalu za tem z vprašanji o svojem dopustu obrnila na kadrovsko službo), torej že pred potekom obdobja za prenos, ki ga določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1.
V zvezi z drugim vprašanjem je najprej treba pojasniti, da tako določbe ZDR-1 kot določbe Direktive 2003/88/ES in Listine Evropske unije o temeljenjih pravicah ne omogočajo dogovora (odločitve) o denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust namesto tega dopusta, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Vendar to ne pomeni, da delavec, ki mu delovno razmerje sploh (še) ni prenehalo in mu delodajalec med trajanjem delovnega razmerja ni pravilno omogočil izrabe letnega dopusta, nima drugih pravic. Zaradi zagotovitve ustreznega sodnega varstva oziroma učinkovitega uveljavljanja njegovih pravic ima pravico zahtevati izrabo letnega dopusta oziroma (ob izpolnjenih pogojih) tudi pravico do ustrezne odškodnine zaradi kršitve pogodbenih obveznosti v času trajanja delovnega razmerja. Drugačna razlaga bi to pravico delavca izvotlila.
Sodišče druge stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo odškodnino za neizrabljen dopust. Toženka namreč v sodnem sporu niti ni zatrjevala (tega ne zatrjuje niti v reviziji), da je tožnico ob vrnitvi na delo v začetku decembra 2015 poučila o njenih pravicah glede izrabe dopusta in konkretno poskrbela, da je imela dejansko možnosti izrabiti plačani letni dopust, jo kakorkoli (pravočasno) vzpodbudila, da naj to stori in jo poučila tudi o posledicah, do katerih bo prišlo (izgube pravice), če tega ne bo storila.
ZJU člen 68, 106. ZPol člen 67b. ZSPJS člen 16. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 11.
javni uslužbenec - napredovanje v višji plačni razred - usposabljanje - kandidat za policista
V primeru opravljanja usposabljanja kandidatov za policiste za varovanje zunanje meje Evropske unije se to usposabljanje v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom všteva v napredovalno obdobje in se to obdobje ne more enačiti z inštitutom pripravništva.
Možnost revizije je omejena le na predhodno odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 243/2019 z dne 14. 1. 2020 predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo. Glede na navedeno in v skladu z 377. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - razveljavitev sporazuma
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 85, 85/1. ZPP člen 4, 348, 355, 358, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - pritožbena obravnava
Šlo bi za zlorabo instituta pritožbene obravnave, če bi sodišče druge stopnje sicer opravilo pritožbeno obravnavo, na njej ponovilo določene dokaze, nato pa spremenilo prvostopenjsko sodbo na podlagi drugačne dokazne ocene tistih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, sodišče druge stopnje pa jih ni ponovilo, čeprav ni šlo za stvarne dokaze (listine, pisne izjave prič, ogledne predmete, ki so v spisu, posredno izvedene dokaze), glede katerih bi bilo pritožbeno sodišče v enakem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje.
V okoliščinah konkretnega primera je treba šteti, da je drugostopenjsko sodišče brez pritožbene obravnave spremenilo dokazno oceno dokazov, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem prve stopnje in jih pritožbeno sodišče ni ponovilo na pritožbeni obravnavi.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik ni zadostil zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, saj predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Tožnik prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje kršilo. Predlog tožnika je po vsebini v bistvu revizija, saj v njem posplošeno nasprotuje zaključku sodišča druge stopnje o tem, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.
V tej zadevi tudi ne gre za primer takoimenovane nujne delegacije, na kar sicer napeljujejo tožničine navedbe v predlogu. O nujni delegaciji govorimo takrat, kadar pri krajevno pristojnem sodišču zaradi izločitev ni več nobenega sodnika, ki bi lahko odločil. Za nujno delegacijo ne zadošča le obstoj izločitvenih razlogov, ampak morajo biti ti izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev sodnika ali sodnikov. Takšnih sklepov, ki bi se nanašali na vse sodnike Delovnega sodišča v Mariboru, v tej zadevi ni.
izredna odpoved - pisna obdolžitev in vabilo na zagovor - vročanje - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da omogoči zagovor - odklonilno ločeno mnenje
Zakon vročitve vabila na zagovor ne določa kot nujnega pogoja za zakonitost "postopka" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne določa točno, kako mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in ga povabiti na zagovor. Zato za presojo te zakonitosti ni pomembna le pravilna vročitev, temveč je lahko pomembna tudi seznanitev delavca in dodatno - kar zakon izrecno določa - ali morda obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev in zagovor.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo
Pritožba ni namenjena izpodbijanju razlogov odločitve sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, temveč razlogom vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav za to v skladu z določbami ZPP ni podlage. V tako začrtanem obsegu pritožbenega izpodbijanja se vrhovno sodišče ne more opredeljevati do utemeljenosti razlogov za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, pa čeprav bi se s takšnimi pritožbenimi razlogi povsem strinjalo.
OZ člen 179. ZPIZ-1 člen 143. ZPIZ-2 člen 403, 429.
odmera nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00029569
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58. ZUS-1 člen 2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - osebna asistenca - socialno sodišče - upravno sodišče
Odločba centra za socialno delo o pravici do osebne asistence je dokončen upravni akt, zoper katerega je sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu zagotovljeno v upravnem sporu.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-č. ZPP člen 1, 25, 25/2, 30, 30/1. ZZ člen 36, 36/2. ZDR-1 člen 8.
spor o pristojnosti - izbira direktorja - odškodnina
Tožnica od tožene stranke (ustanovitelja javnega zavoda) vtožuje odškodnino zaradi posega v njene osebnostne pravice ter zaradi razžalitve dobrega imena in časti s strani tožene stranke, ker ni bila izbrana za direktorja javnega zavoda.
ZDSS-1 v točki č) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom. Tožena stranka, ki je ustanovitelj Javnega zavoda A., v tem sporu nima položaja delodajalca. Tožnica se je kot kandidatka prijavila na razpis za imenovanje direktorja Javnega zavoda, kjer bi se v primeru uspešno zaključenega kandidiranja (torej v primeru izbire) tudi zaposlila. To pomeni, da bi imel položaj delodajalca napram tožnici kot kandidatki Javni zavod, ne pa njegov ustanovitelj, ki je v tem sporu tožena stranka.
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.
V tej zadevi tožena stranka ni podala ugovora stvarne pristojnosti, zato bi se sodišče po uradni dolžnosti lahko izreklo za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, torej preden je tožbo posredovalo v odgovor. Ker je okrajno sodišče ta rok zamudilo, se kasneje po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za stvarno nepristojno.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri presoji pogoja pretežnosti iz določbe 401. člena ZPIZ-2 v skladu z Uredbo št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tujini, ali pa samo doba, dopolnjena v domačem sistemu obveznega zavarovanja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - zloraba bolniškega staleža - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kako mora ravnati delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav do prvega pregleda pri zdravniku;
- ali sme delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da z dela izostaja zaradi zdravstvenih težav, do pregleda zdravnika, ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu ter ali sme brez izrecne odobritve zdravnika odpotovati v drug kraj?
razlika v plači - bistvena kršitev določb postopka - neobrazloženost sodne odločbe
Sklicevanje sodišča prve stopnje, da je bilo o temelju zahtevka že pravnomočno odločeno v drugem pravnomočno končanem individualnem delovnem sporu, je napačno. Odločitev o temelju zahtevka je stvar vmesne sodbe (315. člen ZPP), do njene izdaje pa pride v postopku reševanja iste zadeve (iz razloga smotrnosti), ko zahtevek glede višine še ni zrel za odločanje. S (končnima) sodbama sodišč druge in prve stopnje, izdanima v drugem sporu (šlo je sicer za spor med istima strankama za razliko v plači, vendar za drugo obdobje), ni bilo odločeno o temelju zahtevka, ki ga tožnik vtožuje, saj razlogi sodbe v drugi zadevi ne postanejo pravnomočni. Zaradi zgoraj opisanega zmotnega stališča sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni navedlo odločilnih dejstev, zaradi katerih je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika v tem sporu.
Tožnica je na podlagi 5. člena ZDR-1 vložila tožbo zoper podružnico tujega podjetja kot svojega delodajalca, vendar pa, kakor to jasno izhaja iz zgoraj navedenih stališč, to ne pomeni, da v tem sporu podružnica ne more uveljavljati terjatev matične družbe do tožnice v pobot. Matična družba in podružnica sta namreč ena in ista pravna oseba, zato je jasno, da lahko podružnica, ki je v delovnem sporu tožena kot delodajalec, v pobot uveljavlja tudi vse terjatve, ki jih ima matična družba do delavca - enako, kot bi jih lahko uveljavljala sama matična družba, če bi nastopala kot toženka.
Zmotna je presoja, da za pobot prav iz tega razloga (ker gre za terjatev matične družbe) ni izpolnjen pogoj vzajemnosti terjatev. Ker gre pri matični družbi in njeni podružnici za eno in isto pravno osebo, je terjatev matične družbe, čeprav jo v pobot uveljavlja podružnica, terjatev osebe, ki je v razmerju do tožnice lahko hkrati njen upnik in dolžnik.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
V okoliščinah konkretnega primera udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo pomeni nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku. Za presojo je bistveno, da je bil tožnik poveljnik oddelka. Kot poveljnik oddelka je bil odgovoren za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog. V tem obsegu so ti sestanki pomenili opravljanje konkretnih nalog, ki so bile del tožnikove delovne obveznosti.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - prijava v obvezno zavarovanje - podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko delodajalec delavca prijavi v obvezna zavarovanja za čas, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi oziroma ali je lahko oseba zavarovana le po eni osnovi;
- ali je delavec upravičen do razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja v obdobju, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi?