predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vojska - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
a) ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje dveh s strani tožene stranke predlaganih prič, tožnikovih nadrejenih,
b) ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka?
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcije
Namen odpravnine je odmena za prenehanje poslovodne funkcije zaradi odpoklica ali druge oblike prenehanja poslovodne funkcije pred potekom mandata in hkrati za izgubo zaposlitve. Tožniku je po predčasni razrešitvi delovno razmerje pri toženki formalno prenehalo. Vendar položaj, ki ga je tožnik pridobil s sklepom, da se imenuje za pooblaščenca uprave toženke, da zanjo osebno opravlja delo in da za to delo prejema redno plačilo, glede presoje o pravici do odpravnine v tem sporu ustreza položaju osebe, ki je v delovnem razmerju. Drugačna razlaga bi pomenila obid zakonskih določb o pravici do odpravnine in izigravanje namena, ki ga je zasledoval Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD) z določitvijo dodatnega pogoja za izplačilo odpravnine v sedmi alineji prvega odstavka 4. člena.
obnova postopka - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - pravočasnost - obnovitveni razlog - nova dejstva
Po prejemu sklepa ZPIZ, ki je bil izdan na zahtevo toženke, ni bilo nobenega dvoma o tem, da je tožnica prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti. Toženka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na domnevno napako ZSRS, ki naj bi tožnici izplačeval nadomestilo v nasprotju z zakonom. Neutemeljeno je tudi vztrajanje, da je bil sklep ZPIZ procesne narave in ne odločba, saj ni pomembno, da s sklepom ni bi bilo odločeno o nobeni pravici ali obveznosti. Pomembno je, kakšne informacije je toženka dobila na njegovi podlagi.
ZDavP-2 člen 12. OZ člen 169, 246, 280, 280/1. ZPP člen 2.
tedenski počitek - odškodnina - bruto ali neto znesek
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku prisodilo neto znesek iz naslova odškodnine. S tem, ko je bila tožniku prisojena odškodnina v vtoževanem nominalnem znesku in glede na prvi odstavek 2. člena ZPP ter glede na to, da odločitev o obračunu in plačilu davkov in prispevkov od prisojene odškodnine ni stvar sodišča v delovnopravnem sporu, ni bilo kršeno načelo popoldne odškodnine iz 169. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ. Tožnik je pri oblikovanju zahtevka izhajal iz neto plače, vendar njegov zahtevek ni bil zahtevek za plačo, temveč za odškodnino. Gre za različna pojma - izhodišče za določitev višine zahtevka in sam zahtevek pri čemer je evidentno, da plače in odškodnine ni mogoče enačiti.
Prva toženka bi morala glede na to, da v njene prostore lahko prosto zahajajo tudi neuravnovešeni pacienti, ravnati preventivno in z vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti tveganje nasilnih dejanj teh oseb. Prva toženka je varnost v ambulanti medicine dela in športa zagotovila tako, da je na vrata namestila kljuko, ki je onemogočala nenadzorovan vstop z zunanje strani. Vendar pa ta ukrep v okoliščinah konkretnega primera ni bil ustrezen in zadosten.
Kljub temu, da se je nevarnosti očitno zavedala tudi tožnica sama (kar izhaja iz njenih navedb), je v vratih puščala ključ in na ta način omogočala nenadzorovane vstope.
ZDR-1 člen 112, 112/1, 207, 207/1. ZPP člen 380, 380/1.
posebno pravno varstvo pred odpovedjo - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji - sindikalni zaupnik - število sindikalnih zaupnikov - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - dopuščena revizija
V primeru, če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1.
stavkovni sporazum - sprememba sistemizacije - sprememba delovnega mesta - naziv delovnega mesta - javni sektor
Delodajalec mora v primeru spremembe kataloga delovnih mest v kolektivni pogodbi (kot v konkretnem primeru v plačni podskupini C3 - Policija) notranjo strukturo delovnih mest uskladiti s spremembami, torej prilagoditi svoje splošne notranje akte, kot tudi delovna mesta na individualni ravni. Glede slednjega je bil v Stavkovnem sporazumu izrecno dogovorjen način izvedbe - t.j. z izdajo individualnih delovno pravnih aktov. Toženka je zato z izpodbijanim sklepom (ki predstavlja posamični delovno pravni akt) veljavno, v skladu z dogovorom in danim pooblastilom, uskladila naziv tožnikovega delovnega mesta.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - znižanje plače
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge;
- ali je delodajalec upravičen v takšnem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25% znižano plačo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga storilo bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabilo materialno pravo.
– ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi večerno srečevanje in informiranje v bivalnih prostorih pripadnikov (sestanki z nadrejenimi poveljniki oddelkov) vpliva na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomeni opravljanje dela za delodajalca oziroma pomeni, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen,
– ali sta sodišči druge in prve stopnje kršili določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ob obravnavi pomena delne pripoznave s strani tožene stranke ter posledično opustitvijo dokazne ocene o zagotavljanju tedenskega počitka, vodenja evidenc in vsebini dela,
– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene?
ZPP člen 367a, 367c. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za izmensko delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika za plačilo dodatka za izmensko delo, opravljeno od 14.00 do 15.00 ure.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. V predlogu tudi ni navedel nobene odločbe Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje, niti odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega oziroma Vrhovnega sodišča. Predlog je po vsebini revizija, saj v njem izraža nestrinjanje z zaključki sodišč druge in prve stopnje o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o izpolnjevanju pogoja iz člena 109/1 ZDR-1.
spor o pristojnosti - izobraževanje delavcev - neizbira kandidata - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka, pri kateri je bil zaposlen tudi tožnik, objavila interni natečaj za napotitev javnih uslužbencev policije na izobraževanje in delavce pozvala k podaji prijav. Na interni natečaj se je prijavil tudi tožnik, ki ni bil izbran. Iz tega razloga vtožuje od tožene stranke odškodnino za nepremoženjsko škodo. Gre za spor za plačilo odškodnine med tožnikom kot javnim uslužbencem (torej delavcem) in toženo stranko kot delodajalcem zaradi neizbire na internem natečaju za izobraževanje. Ta spor je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za odločanje o njem glede na točko b) prvega odstavka 5. člena ZDS-1 pristojno delovno sodišče.
Glede na 17/2. člen ZPP za določitev stvarne pristojnosti ni pomembno, da se tožnik pri uveljavljanju svojega tožbenega zahtevka sklicuje na 26. člen Ustave RS oziroma na 148. člen OZ, saj te navedbe ne spadajo v okvir opredelitve kompetenčnega stanja. Sodišče na pravno podlago, ki jo navajajo stranke, ni vezano, zato tudi navedba pravne podlage v tožbi nima vpliva na stvarno pristojnost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito (v predlogu sodbe sodišča druge stopnje sploh ne omenja), oziroma zakaj je zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega ni navedel nobene odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega sodišča oziroma na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 206, 206/4. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 10, 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - zavrnitev predloga - vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje - dodatek za nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje dela
Ker je pravna narava dodatkov, ki so izpostavljeni v predlogu, različna in so bile v sporih, ki jih je obravnavalo višje sodišče, različne tudi dejanske podlage, vprašanja pravice do dodatkov ni mogoče reševati v vseh primerih na enak način. Različne odločitve v takem primeru ne pomenijo neenotne sodne prakse.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - prenos letnega dopusta - referenčno obdobje
V četrtem odstavku 162. člena ZDR-1 je obdobje za prenos določeno v trajanju 12 mesecev (do 31. decembra naslednjega leta), kar pomeni, da sta referenčno obdobje in obdobje za prenos izenačena. Zato bi se lahko postavilo vprašanje, ali tako opredeljeno obdobje za prenos v resnici zadosti zahtevi iz navedenih sodb Sodišča EU, da je obdobje za prenos daljše od referenčnega obdobja, vendar pa to ne more vplivati na odločitev v tej zadevi. V trenutku, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo, je namreč od poteka referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta za leti 2014 in 2015 poteklo ne le 12 mesecev za prenos, temveč pri dopustu za leto 2015 več kot 18 mesecev (sodba C-214/2010 govori o ustreznosti 15-mesečnega obdobja za prenos), v primeru dopusta za leto 2014 pa gre celo za več kot 30 mesecev od izteka referenčnega obdobja.
ZDR člen 184. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - vojska - skok s padalom - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca
Poškodba tožnice pri skoku s padalom je posledica nesreče pri delu. Tožena stranka je izdala dva ukaza, v katerih je med pripadniki padalske reprezentance SV navedena tudi tožnica. V ukazih je bilo predvideno tudi sodelovanje pripadnikov na civilnem tekmovanju v A. (kjer je prišlo do poškodbe tožnice). V ukazih so bile tožnici določene konkretne naloge, ki jih je morala v zvezi s pripravami in tekmovanji izvesti. Ukaza sta bila podlaga za priprave tekmovanja, udeležba na tekmovanju se je štela v redni delovni čas. Ure udeležbe na tekmovanju ob delovnikih so bile plačane, v dela prostih dnevih so se tekmovalcem kompenzirale. Čas na pripravah in tekmovanjih se je štel kot čas prisotnosti na delu. Tožena stranka je za tožnico sestavila prijavo poškodbe pri delu, tožnici je bil zaradi poškodbe pri delu odobren dalj časa trajajoč bolniški stalež, zaradi poškodbe pri delu pa je bila tožnica tudi invalidsko upokojena.
Tožena stranka je uveljavila prakso, da je bilo v končni fazi tekmovalcu prepuščena odločitev, ali se bo udeležil posameznega tekmovanja oziroma ali bo opravil posamezni skok. Odločitev tekmovalca, da bo opravil skok s padalom v skladu z načrtovanim planom aktivnosti padalske reprezentance SV, pa ne pomeni, da te aktivnosti ni izvedel v skladu s svojimi delovnimi obveznostmi, ki jih je od njega pričakovala in jih predvidevala tožena stranka.
Ker je do tožničine poškodbe prišlo pri izvajanju padalske dejavnosti, ki je nevarna dejavnost, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici.
Tožnica je pri spornem skoku ravnala z zahtevano skrbnostjo, tudi pri padcu na tla pa je uporabila vse znane tehnike, s pomočjo katerih je poskušala omiliti posledice padca. Zato je pravilna ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da tožnica k nastanku škode ni prispevala.