tedenski počitek - odškodnina - slovenska vojska - trditvena podlaga - dokazna ocena - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do tega, zakaj sta izpovedi dveh prič neodločilni;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije poveljnika oddelka pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - predlog - pogoji za izdajo - neenotna praksa sodišča druge stopnje
Zatrjevana neenotnost sodne prakse sodišča druge stopnje v sodbi Pdp 312/2018 in sklepu Pdp 44/2020 ni podana, saj zadevi med seboj nista primerljivi. V sodbi Pdp 312/2018 je bilo ugotovljeno, da je bila izredna odpoved delavca nezakonita zato, ker niti v opominu niti v izredni odpovedi ni bilo opisane kršitve, ki naj bi jo delodajalec napram delavcu storil (navedena je bila le zakonska podlaga za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - četrta alineja prvega odstavka 111. člena ZDR-1). Razlog za ugotovljeno nezakonitost izredne odpovedi je bil torej v neobrazloženosti (izostanek dejanskega opisa očitanih kršitev) pisnega opomina in izredne odpovedi. V sklepu Pdp 44/2020 pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila izredna odpoved tožnika (podana po sedmi in osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1) pravočasna. V citiranem sklepu se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do vprašanja obrazloženosti pisnega opomina in izredne odpovedi.
dopuščena revizija - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - diskriminacija - znižanje plače - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odvračalni učinek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je treba odškodnino zaradi nepremoženjske škode iz naslova diskriminacije in trpinčenja na podlagi 8. člena ZDR-1 šteti kot specialno ureditev odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki zahteva, da se pri odmeri višine drugače kot v drugih primerih nepremoženjske škode iz katerega drugega naslova upošteva in tudi ustrezno finančno ovrednoti namen odvračilnosti ter okoliščine, ki so pomembne za dosego odvračilnega učinka odškodnine;
- ali je treba pri odmeri odškodnine zaradi diskriminacije in trpinčenja skladno z 8. členom ZDR-1 in pravom EU za dosego namena odvračilnega učinka ustrezno upoštevati tudi premoženjsko stanje kršitelja.
poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek oškodovanca - nevarna dejavnost - pravična denarna odškodnina
Razloge, zaradi katerih je sodišče druge stopnje soprispevek tožnika znižalo za 10 %, je mogoče razumeti kot načelno stališče, da zaradi primarne obveznosti delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje delavca v zvezi z delom, soprispevek tožnika ne more biti ocenjen višje od odgovornosti prve toženke kot delodajalca. Takšno izhodišče je zmotno in ga zanikajo že citirane sodbe vrhovnega sodišča. Glede teh zadev sodišče sicer ugotavlja, da so podobne kot je tožnikova, nato pa kljub temu, da je bil v dveh od treh predstavljenih zadev soprispevek delavca ocenjen v višini 60 %, zaključi, da je nepravilna ocena soprispevka tožnika v višjem deležu od odgovornosti delodajalca.
V tej zadevi je sporno, ali je tožnik zahtevke uveljavljal tudi na "odškodninski podlagi". Toženka v odgovoru na revizijo v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem utemeljeno izpostavlja stališče, da je tudi reparacija odškodnina, vendar pa je v konkretnem primeru zaradi večje jasnosti (ker je sporno, ali je tožnik uveljavljal reparacijske zahtevke iz delovnega razmerja ali odškodnino zaradi ničnega odpoklica ali oboje) treba poudariti, da je reparacija posebna vrsta odškodnine za škodo, ki nastane delavcu zaradi nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi ima za posledico prenehanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, zato zahtevek za reparacijo predstavlja zahtevek za njeno (naknadno) izpolnitev. Utemeljen je, če se pogodba o zaposlitvi, ki je nezakonito prenehala, ponovno vzpostavi. Pogodba o zaposlitvi, ki je prenehala zaradi odpoklica, tudi če je ta nezakonit, se ponovno ne vzpostavi. Odpoklicani direktor kot član uprave nima reintegracijskega zahtevka, priznava pa se mu pravica do odpravnine oziroma povrnitve škode po splošnih pravilih civilnega prava. Tožnik je sicer omenjal tudi "odškodninsko podlago" in ničnost odpoklica, vendar pa je tožbeni zahtevek ves čas povezoval z obstojem pogodbe o zaposlitvi oziroma z njenim domnevnim kršenjem.
Sodišči nižjih stopenj sta tožnikov zahtevek utemeljeno presojali z vidika upravičenosti do pravic, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi (kot reparacijski zahtevek), saj je bil nenazadnje tako tudi oblikovan. Posledično sodišči nista bistveno kršili določb pravdnega postopka, ker zahtevka nista obravnavali na podlagi ničnega odpoklica.
Zahteva po nošenju uniforme (ali športne opreme slovenske vojske) ves čas bivanja na mednarodni misiji je logična glede na naravo misije, saj omogoča prepoznavnost med udeleženci misije. Dejstvo, da je tožnik nosil uniformno tudi na dan, ko sicer ni imel delovnih zadolžitev, ni oviralo tedenskega počitka, zato zahteva po nošenju teh oblačil ves čas bivanja na misiji ne privede do zaključka, da tedenski počitek ni bil omogočen.
V okviru zagotavljanja varnih razmer je tožena stranka dolžna zagotoviti tudi varno bivanje pripadnikov slovenske vojske, zato so ti tudi nastanjeni v varovanih vojaških bazah, iz katerih je izhod omejen. Takšna omejitev sama po sebi ne onemogoča tedenskega počitka oziroma ga pojmovno ne izključuje, kot zmotno meni tožnik.
Tudi ugotovitev, da je tožnik moral biti dosegljiv in s seboj nositi mobilni telefon, sama po sebi ne zadostuje za zaključek o posegu v pravico do tedenskega počitka. Takšna zahteva, glede na to, da je šlo za bivanje v vojaški bazi v tujini, je pričakovana in razumljiva. Zavzelo je tudi stališče, da v primeru če tožnik v tem času na konkretne naloge ni bil klican in ni opravljal nobenih delovnih nalog, ni mogoče šteti, da bi mu bil tedenski počitek onemogočen.
Tudi glede vprašanja, ali takšni sestanki pomenijo poseg v pravico do tedenskega počitka, se je že izoblikovala obsežna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. V več zadevah je bilo poudarjeno, da v zvezi s tem ni nepomembno, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostnost in vsebina. Če gre pri teh sestankih v resnici za to, da neposredno nadrejeni pride v bivanjske prostore vojakov in jim pri tem na kratko pove, kaj se bo dogajalo naslednjega dne, tega res ni mogoče šteti za opravljanje dela za delodajalca in s tem za nasprotje počitka.
Tožena stranka v reviziji utemeljeno opozarja na materialnopravno stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi VIII Ips 21/2018 z dne 20. 11. 2018, da povišana pripravljenost, kot jo opredeljuje 9. točka 3. člena ZSSloV, ne predstavlja nekega posebnega dela, pač pa režim, ki ga zahteva narava dela v vojski.
ZPP člen 367a. ZDSS-1 člen 47, 53, 53/1. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 4, 4/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - sodelovanje sindikata - svet delavcev - varstvo osebnih podatkov - postopek za imenovanje ravnatelja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila s tem, ko sindikalnemu predstavniku na seji sveta zavoda z dne 23. 1. 2020 ni bila omogočena prisotnost pri obravnavi in odločanju o predhodnem mnenju v postopku za imenovanje ravnatelja, podana kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prava volja - napake volje - nerazsodnost - uporaba splošnih pravil civilnega prava
Tožnica je sporazum podpisala prostovoljno, potem ko ji je toženka jasno in točno predstavila pomen in posledice podpisa sporazuma in se je tožnica s sindikalno zaupnico umaknila na pol urni posvet glede končne odločitve. Sporazum je bil zaradi njunih zahtev tudi prilagojen oziroma spremenjen (glede odpovednega roka, nadomestila plače), pred podpisom pa ga je tožnica tudi prebrala - kar vse dokazuje, da tožnica ni bila v bistveni zmoti o tem, kaj podpisuje; prav tako niso bile ugotovljene nobene okoliščine, ki bi kazale na prevaro toženke.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - pravica do pravnega sredstva - pravica do kontradiktornega postopka - pravilna uporaba materialnega prava
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je bila toženi stranki zagotovljena pravica do pravnega sredstva in pravica do kontradiktornosti postopka in ali sta sodišči druge in prve stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabili materialno pravo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Obstoj pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 mora sodišče presojati po tehtanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi, torej delavca in delodajalca. Sodišči okoliščin iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 nista tehtali celovito (sodbi nimata niti jasnega zaključka o vseh okoliščinah kršitve dne 21. 8. in 3. 11. 2019), saj nista upoštevali okoliščin na strani obeh strank. Zato je ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vsa vprašanja tožene stranke, ki jih je postavila v predlogu za dopustitev revizije, se nanašajo na obrazložitev sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bil razveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika za izplačilo razlike v plači za obdobje od februarja 2015 do 14. 7. 2016. Ker sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka, revizija zoper to odločitev ni dovoljena.
ZDR-1 člen 89, 89/1-4. ZPP člen 367c. ZPIZ-1 člen 101.
predlog za dopustitev revizije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - mnenje komisije - zavrnitev predloga
Nesprejemljivo je stališče, da mora delodajalec (oziroma kasneje v sodnem sporu sodišče) kot relevantno obdobje, v katerem mora delavcu invalidu ponuditi ustrezno delovno mesto, ki ustreza njegovim omejitvam (na to pa vezati presojo o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti), upoštevati le obdobje od prejema mnenja Komisije in ne obdobja od prejema dokončne odločbe o invalidnosti delavca. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu je torej lahko pomembno tudi postopanje delodajalca že po tem, ko se seznani z dokončno invalidsko odločbo, iz katere izhaja pravica invalida do zaposlitve na drugem ustreznem delu. Nasprotno stališče bi onemogočalo presojo postopkov delodajalca s stališča eventualnih zlorab.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - pravica do pritožbe
Razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje je v skladu z določili ZPP izjema. Zato mora pritožbeno sodišče, ki se odloči za razveljavitev, svojo odločitev tehtno obrazložiti, predvsem v smislu, zakaj sodišče druge stopnje kršitve ne bi moglo odpraviti samo. Pavšalno sklicevanje na pravico do pritožbe ne zadošča.
Pravice do pritožbe ni mogoče razlagati togo in je razumeti tako, da je vsaka ugotovitev dejstev ali vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč, ali celo, da lahko obvelja šele, če se dve sodišči strinjata z njo. Pravica do pritožbe pomeni le, da mora biti zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej odloči hierarhično nadrejeno sodišče. Ta bi tako lahko bila kršena, če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Da bi v konkretnem primeru obstajal kakšen spregledan sklop dejanskih ali pravnih vprašanj, ki ga sodišče prve stopnje ni obravnavalo, iz sodbe sodišča druge stopnje ne izhaja.
Če zavarovanje po določeni drugi zavarovalni podlagi ni ovira za priznanje zavarovalne podlage iz naslova delovnega razmerja in s tem za spremembo zavarovalne podlage v skladu z ZPIZ-2 in ZMEPIZ-1 (kot je to navedlo sodišče druge stopnje), to samo po sebi še ne pomeni, da se delavcu v individualnem delovnem sporu o priznanju delovnega razmerja, obstoju delovnega razmerja za nedoločen čas ali odločitvi o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prizna tudi delovno razmerje (ne lastnost zavarovanca) v času, ko je bil samozaposlen oziroma odvetnik.
Tudi upoštevanje primerljivih položajev ne govori v prid stališču, da se delavcu, ki mu je pri delodajalcu priznan obstoj delovnega razmerja (iz določenega v nedoločen čas), prizna to delovno razmerje tudi v času, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu oziroma je bil samostojni podjetnik ali odvetnik, brez poslovnega sodelovanja s prvotnim delodajalcem. Načelno stališče je ravno obratno: če si delavec v času po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu zagotovi drugo zaposlitev, samozaposlitev, opravljanje odvetniške dejavnosti ipd., ki jo izvaja s tretjimi osebami, mu za to obdobje ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je predhodno nezakonito prenehalo delovno razmerje.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da tretji odstavek 74. člena ZDR-1 ne predstavlja posebnega odpovednega razloga za vodilnega delavca ter ali bi morali sodišči izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi presojati z vidika odpovednega razloga nesposobnosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - sporazum - vezanost na sporazum
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri odločitvi o zahtevkih delavca iz pogodbenega razmerja vezano na sporazum o ureditvi pogodbenih razmerij, sklenjen ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pravni standard "izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji" napolnili s vsebino, kakršna izhaja iz izpodbijanih sodb.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - razlogi za razveljavitev
Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. zagotavljanje pravice do izjave, zagotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem mora navesti, iz katerih razlogov kršitve (ki jo je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti oziroma zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje obrazložilo le s prepisom dela zakonske odločbe 355. člena ZPP, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.
Upoštevaje navedena izhodišča in dejstvo, da sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje lahko odpravilo na pritožbeni obravnavi in sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Prav tako ni mogoče ugotoviti ovir za dopolnitev postopka z zaslišanjem treh prič, s katerimi je tožnik dokazoval diskriminatornost razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka
Izpovedbe tožnika in z njegove strani predlaganih prič so v nasprotju z izpovedbami prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Sodišče prve stopnje je poklonilo vero prvim in navedlo, da je verjelo njihovim izpovedbam, ker so skladne, čeprav sta tudi tožnikova nadrejena (ki sta bila s tožnikom tudi v dnevnem stiku), o istih dejstvih izpovedovala skladno. Sodišče prve stopnje dokazne presoje izpovedb prič, ki jih je predlagala tožena stranka, ni izvedlo, niti ni teh dokazov presojalo skupaj s preostalimi dokazi. Tudi verodostojnost evidenc bi moralo sodišče prve stopnje dokazno oceniti v skladu z 8. členom ZPP.
Ker sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno ocenilo vsakega od teh dokazov in vse dokaze skupaj ter (glede na uspeh celotnega postopka) sprejelo dokazno oceno o tem, ali je bilo tožniku omogočeno koriščenje tedenskega dopusta, ni zadostilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP (kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje izrecne pritožbene ugovore o metodološki pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, je tudi samo storilo to kršitev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - poslovni razlog - sprememba - delovne naloge - znižanje plačila
Odgovor na prvo revizijsko vprašanje - ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge – se torej na načelni ravni glasi, da le minimalne spremembe vsebine in obsega nalog delavca ne predstavljajo utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; od te presoje je odvisen tudi odgovor na drugo vprašanje - ali je delodajalec upravičen v takem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25 % znižano plačo.
Reorganizacija delovnega procesa sama po sebi ne pomeni, da že s tem nastopi utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni nepomembno, ali so se pred tem naloge, ki jih tožnica po spremembi ni več opravljala, ker so bile prenesene (in kot kaže obsežno nadgrajene z drugimi nalogami), dejansko izvajale oziroma v kakšnem obsegu so se izvajale, upoštevajoč dotedanjo organiziranost in prakso (obseg in usmeritev delovanja) delodajalca. Če so namreč te naloge ob ostalih nalogah, ki jih je tožnica opravljala, v obsegu kot jih je opravljala, predstavljale zanemarljiv obseg dela tožnice in je prišlo le do prenosa teh nalog z namenom drugačnega organiziranja, vendar vsebinske spremembe opravljanja teh nalog ter njihovega večjega obsega, obenem pa zato tudi drugačnih zahtev izobrazbe, ni mogoče enostavno zaključiti, da so prenehale potrebe tožnice po njenem delu pod pogoji iz dosedanje pogodbe o zaposlitvi.