Predlagatelj je predlog vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže.
Predlog, vložen po odvetnici, ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj zatrjevana kršitev postopka ni opisana natančno in konkretno. V predlogu ni navedeno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanja, ki tudi sploh ni postavljeno.
ZPP člen 8, 154, 339, 339/1, 339/2, 380, 380/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 10.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
V skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami se dodatek za izvajanje nevarnih nalog iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. V tej povedi sicer manjka osebek, torej, kdo je tisti, ki določi dodatek za nevarne naloge, vendar je iz celotne sistematike Uredbe pa tudi iz ureditve pristojnosti na obrambnem področju očitno, da je to minister za obrambo. Navedeno je razvidno že iz določb tretjega in četrtega odstavka istega člena o tem, da glede na spremenjene okoliščine, ki so nastale med izvajanjem MOM, minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske določi višino dodatka in da minister praviloma na predlog Generalštaba določi višino dodatka za nevarne vojaške naloge, ki niso določene v prvem odstavku tega člena. Na pristojnost ministra je sklepati tudi glede na ureditev dodatka za nevarnost na območju delovanja in dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja.
Na podlagi 8., 9. in 10. člena Uredbe je minister za obrambo 16. 12. 2013 izdal spremembo odredbe o določitvi višine dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja ter delovanja v MOM - KFOR. S to odredbo je bilo za MOTČ (motorizirana četa), v njeno sestavo je spadal tudi tožnik, določen dodatek za nevarne naloge v višini 750,00 EUR.
ZDR-1 člen 137. Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPVIZ) (2007) člen 92. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2008) člen 19c.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da višina nadomestila, obračunana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju , ne presega višine plače, ki bi jo tožnik prejel, če bi v času odsotnosti delal. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da bi bil obračun po Uredbi v nasprotju s 137. členom ZDR-1 in 92. členom KPVIZ, zaradi česar je ni upoštevalo. Določbe Uredbe, ki bi jih bilo treba uporabiti v konkretnem primeru, niso v nasprotju z zakonom, zaradi česar uporaba institut exceptio illegalis ni bila upravičena. Zgoraj navedeni določbi se namreč nanašata na višino nadomestila plače, ne pa na višino seštevka nadomestila plače in plače za posamezno obračunsko obdobje.
ZObr člen 46, 46/1, 98c. ZSPJS člen 3, 3/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/1, 10, 10/1.
pripadnik Slovenske vojske - misija - dodatek za posebno nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja
Celoten sistem dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja in delovanja je takšen, da se konkretno višino teh dodatkov za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za enoto ali poveljstvo določi z Odredbo, torej z aktom ministra, pri čemer je nabor možnih višin dodatkov določen z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. V tem okviru je minister tisti, ki v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske oceni, katere okoliščine in pogoji po posameznih postavkah iz Uredbe so značilni (tipični) za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za posamezno enoto ali poveljstvo in na tej podlagi določi višino teh dodatkov. Akt na podlagi katerega je posameznemu pripadniku z odločbo o plači in drugih prejemkih določi višina spornih dodatkov, je tako Odredba.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1-1. KZ-1 člen 211. ZPP člen 380.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje (pred njim pa tudi sodišče prve stopnje) ob ugotovitvi relevantnih okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi, ki imajo vpliv na presojo, ali je bil za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, pri njihovem tehtanju dalo preveliko težo tistim, ki so v korist presoji, da je bilo mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ni v zadostni meri upoštevalo tistih, ki govorijo v prid takojšnjemu prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki.
ZPP člen 25, 25/2, 191, 191/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1b, 5/1c, 5/1h, 5/1a. ZDR-1 člen 59-63.
stvarna pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti
Ni bistveno, da drugi toženec ni imel formalnega statusa delodajalca, ki zagotavlja delo delavcev in da posledično prvi toženec ni imel formalnega statusa uporabnika v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1. Bistvena je dejanska vsebina teh razmerij, ki kaže na prikrit položaj delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev (drugi toženec) oziroma prikrit položaj uporabnika, h kateremu tak delodajalec napoti svoje delavce (prvi toženec).
ZPP člen 17, 17/1, 25, 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1a, 5/1b.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Ker tožnik v tožbi zatrjuje, da svoj tožbeni zahtevek zoper toženca, ki je fizična oseba, utemeljuje z ustno sklenjeno pogodbo o delu med njima, torej s pogodbo civilnega prava, pri čemer ne navaja, da bi njuno medsebojno razmerje imelo naravo oziroma elemente delovnega razmerja (tega v okviru tožbenega zahtevka niti ne vtožuje), v sporu med tožnikom in tožencem ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. V tej zadevi gre za premoženjski spor med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj (za ves čas dejanskega dela) in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD-1 člen 3, 3/1-2, 5, 10. ZPP člen 380.
nesreča pri delu - opustitev nadzora - nesreča na gradbišču - vzročna zveza
Do škode, ki jo je utrpel tožnik, je prišlo, ko mu pri prečkanju iverne plošče, ki je bila zaradi nizkih temperatur in jutranje vlage spolzka, spodrsnilo. Hoja delavca po terenu na gradbišču (tudi če je teren spolzek) pomeni delavčevo običajno in pogosto aktivnost. Od njega zahteva običajno pazljivost oziroma povprečno skrbnost in ne predstavlja aktivnosti, ki bi jo moral delodajalec posebej nadzorovati in delavcu v zvezi s tem dajati posebna navodila. Od delodajalca ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in daje delavcem navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi hojo po gradbišču. Škode, ki je tožniku nastala, ne bi preprečilo niti pravilno ravnanje prve toženke v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. To pa pomeni, da v konkretnem primeru tudi opustitev prve toženke glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tožnika (nadzor, dajanje navodil) ni vzročno povezana s škodo, ki je tožniku nastala.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog je sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP;
– ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga in pri tem ustrezno upoštevalo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o navideznem poslovnem razlogu.
ZPP člen 367a. ZUTD člen 163, 163/1, 163/2. ZDR-1 člen 4, 62, 63.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - obstoj delovnega razmerja - posredovanje dela
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj (za ves čas dejanskega dela) in vzpostavitev zaposlitve za naprej.