ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnica, namreč da ji pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejela po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00053288
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - pravna narava terjatve - temelj zahtevka - Direktiva 2003/88/ES
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali v njegovi bližini, samo po sebi pa tudi ne zato, ker za čas koriščenja odmora nima zagotovljene zamenjave; pri presoji o dolžnosti delodajalca, da delavcu zagotovi odmor med delovnim časom, je treba upoštevati tudi naravo delovnega mesta in dela delavca, njegovo obremenjenost in dinamiko le te. Ta v nekaterih primerih ni takšna, da delavcu tudi sicer ne bi omogočila odmora med posameznimi opravili.
Kljub zatrjevanemu protipravnemu ravnanju delodajalca mora delavec v sodnem sporu podati tudi dovolj jasne in konkretne trditve o naravi njegovega zahtevka, saj golo sklicevanje na to, da na eni strani zahteva nadomestilo (z nejasno opredelitvijo za kakšno nadomestilo sploh gre), na drugi pa odškodnino za premoženjsko škodo, ne zadošča.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
ZDR-1 člen 137. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 19c, 19c/1.
učitelj - sistem plač v javnem sektorju - dodatki k plači - nadomestilo plače
Revizijsko sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru nadomestilo plače, ki je bilo obračunano tožniku, ne presega plače, ki bi jo dobil, če bi v obdobju odsotnosti redno delal. Res je, da je v konkretnem primeru seštevek nadomestila plače (ki vključuje sorazmeren del spornih dodatkov) in plače za preostalo obdobje višji od plačila za cel mesec rednega dela, vendar pa to ni posledica previsoko obračunanega nadomestila, ampak dejstva, da se morata sporna dodatka pri obračunu plače (torej za preostanek meseca, ko je tožnik redno delal), upoštevati v polnem znesku, brez zmanjševanja oziroma normiranja na ure rednega dela.
ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2. ZPP člen 339, 339/2, 379, 379/1. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100, 101.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - slovenska vojska - misija - vodni zaupnik
Ugotovitev, da so se lahko pripadniki kadarkoli obračali na tožnika kot vodnega zaupnika (torej, da so imeli to možnost izkoristiti kadarkoli, tudi na proste dneve tožnika), še ne daje podlage za zaključek, da je bila že s tem kršena njegova pravica do tedenskega počitka. Če tožnik na dan tedenskega počitka ni izvajal nikakršnih zadolžitev v zvezi z opravljanjem funkcije vodnega zaupnika, mu pravica do tedenskega počitka ni bila kršena. Do kršitve te pravice bi prišlo le v primeru, če bi tudi ta dan izvajal naloge vodnega zaupnika, ki jih opredeljujejo določbe ZSSloV in Pravila službe v Slovenski vojski.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vabilo na zagovor - okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni upravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne materialnopravne presoje okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog je po vsebini revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj (14), pri tem pa ne sledi zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, saj pri nobenem ni konkretno navedeno, kateri del predhodne obrazložitve se nanaša na posamezno od njih.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9. ZObr člen 46, 98c, 98c/1. ZSPJS člen 3, 3/1.
slovenska vojska - dodatek za nevarne naloge - misija
Razpon dodatka za nevarne naloge je prilagojen oceni nevarnosti na območju delovanja oziroma zahtevnosti nalog, pri čemer je ključnega pomena mandat, ki ga ima posamezna skupina na misiji, torej s kakšno nalogo je skupina napotena na misijo.
Opredelitev in ocena nalog oziroma posameznega mandata, kot tudi posameznih vojaških pojmov, je vojaško strokovno vprašanje, ki ga je treba razložiti in uporabiti v skladu z vojaško doktrino.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj, ki po presoji vrhovnega sodišča niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZKolP člen 3, 19, 20. Razlaga Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo (v nadaljevanju KPES, Uradni list RS, št. 41/17) (2020) člen 6, 6/2, 9. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-2, 53/4. ZPP člen 274. URS člen 23.
kolektivni delovni spor - interesni spor - odločitev o pravici - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Sklenitev dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač ni pravica ene stranke kolektivne pogodbe nasproti drugi, pač pa gre za medsebojno zavezo, ki se nanaša na spremembo kolektivne pogodbe. Tarifna priloga je sestavni del kolektivne pogodbe, zato vsakokratni dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač, predstavlja po vsebini spremembo kolektivne pogodbe. Posamezna vprašanja glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe pa so v primeru, če se stranki o njih ne sporazumeta, opredeljena kot interesni spor.
Strankam kolektive pogodbe ni mogoče naložiti njene (ponovne) sklenitve, spremembe ali dopolnitve. Še manj pa njene vsebine, saj bi takšna intervencija sodišča pomenila vsiljevanje volje, ki je v okviru avtonomije kolektivnega pogajanja, ki mora biti svobodno in prostovoljno, izključna pravica strank kolektivne pogodbe. Zato sodišče v okoliščinah tega primera ob upoštevanju meril iz KPES, ki sama po sebi ne omogočajo določitve višine najnižjih osnovnih plač, s svojo odločitvijo ne more nadomestiti dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač, ki ga stranki nista dosegli.
Sodišče prve stopnje je kljub (nepravilnemu) zavrženju v izreku zahtevek obravnavalo po vsebini in navedlo razloge, iz katerih izhaja, zakaj tožbeni zahtevek ni utemeljen. O vsebinskih vprašanjih je bilo odločeno tudi v pritožbenem in sedaj revizijskem postopku. Samo zato, ker je v izreku sklepa sodišča prve stopnje odločeno o zavrženju (in ne o zavrnitvi zahtevka), predlagatelju ni bila kršena pravica do sodnega varstva.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog se zavrže.
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj tožnik v njem sploh ni navedel spornih pravnih vprašanj. Iz predloga prav tako ne izhaja, iz katerega od primerov, naštetih v prvem odstavku 367.a člena ZPP, ga tožnik vlaga.