Tožnik je navajal, da mu tožena stranka ni omogočila izrabe dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 11 ur in da je zato moral opraviti več dela. Škodo je opredelil kot premoženjsko škodo zaradi onemogočanja izrabe dnevnega počitka. Ta opredelitev škode in navedbe o kršitvi enovite pravice do dnevnega počitka bi lahko kazale, da uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi nezagotovljenega dnevnega počitka, vendar te škode (v čem se kaže na nepremoženjskem področju in za kakšno obliko škode sploh gre) ni konkretiziral. Trditveno podlago za odškodnino za premoženjsko škodo pa predstavljajo navedbe o več opravljenih urah dela.
odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - ponudba drugega ustreznega dela - reintegracija - sodna razveza
Ugotovitev, da ima toženka več deset delovnih mest, ki bi bila ustrezna za tožnika, sama po sebi ne utemeljuje reintegracije, če so ta delovna mesta le sistemizirana in delodajalec nima potrebe po njihovi zapolnitvi, ali pa če so že zasedena. Nasprotno pa trenutna odsotnost potrebe po delavčevem delu oziroma zasedenost delovnih mest prav tako ni okoliščina, ki bi vedno utemeljevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Zato je v vsakem primeru potrebno skrbno tehtaje okoliščin in interesov na strani obeh strank.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti
Glede na to, da je tožničina sodelavka vedela za tožničin odhod iz stavbe, ni utemeljen zaključek, da so bili tožničini pacienti puščeni sami brez nadzora. Pri tem je pomembno, da je šlo le za kratek čas odsotnosti in da tožnica delovnega mesta ni zapustila iz nekih docela neopravičljivih razlogov, ampak zato, ker je v skrbi za varnost pacientov preverila, ali se kdo nahaja v bližini stavbe.
Sodišče se je tudi zmotno oprlo na določbe ZVZD-1, zlasti na 12. člen tega zakona, po katerem mora delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter delo opravljati s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Tudi uporaba zakonskih in pogodbenih določil o temeljnih obveznostih delavca, pri čemer se je sodišče oprlo predvsem na obveznost vestnega opravljanja dela, ne privede do zaključka o hujših kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - prijava terjatve v stečajnem postopku - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, pogoj za priznanje pravic po Zakonu o štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
Ne glede na to, ali bi bila tožnica še naprej zaposlena pri toženki ali pa je (začasno) ostala brez zaposlitve, njena zmanjšana zmožnost pridobivanja dohodka ostaja nespremenjena. Bistven vzrok za tožničine trajno nižje dohodke, ki se kaže v razliki med plačo, ki jo je lahko dosegla pred poškodbo, in plačo, ki jo zaradi zdravstvenih omejitev lahko doseže po poškodbi, je torej kljub izredni odpovedi vendarle škodni dogodek.
ZSPJS člen 22d, 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 3.
delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
Medtem ko se redna delovna uspešnost nanaša na izvajanje rednih delovnih nalog, se delovna uspešnost za povečan obseg dela nanaša na delo, ki ga javni uslužbenec opravi poleg svojih rednih delovnih nalog.
Tudi iz opredelitve osnovne plače izhaja, da se pričakovani rezultati dela vežejo na opravljanje (rednih) nalog delovnega mesta, to je tistega delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec sklene pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera denarnega povračila
Tožniku je delovno razmerje pri toženki prenehalo zato, ker je kandidiral in bil izvoljen v svet delavcev. S tem je toženka zlorabila institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot povračilni ukrep zoper tožnika. Poleg 6. člena ZDR-1 je za presojo teže teh okoliščin, ki so privedle do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, relevanten tudi 89. člen ZDR-1, ki kot neutemeljeni odpovedni razlog izrecno določa tudi kandidaturo za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije. V teh okoliščinah, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, je podana bistvena podlaga, ki je tožniku v korist pri odmeri denarnega povračila.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker je tožena stranka upravnik stavbe, v kateri posluje sodišče, je zaradi zagotavljanja nepristranskega sojenja podan tehten razlog, da o zahtevku zoper toženo stranko ne odloča to sodišče.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - ugotovitev razloga za odpoved
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali teče rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi od trenutka, ko ugotovi razlog za izredno odpoved posebna služba predstojnika državnega organa ali pa je vedno vezana na trenutek, ko za razlog izve predstojnik osebno.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zasebno druženje s predstavniki družb, ki pri delodajalcu sodelujejo v postopkih javnega naročanja - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - nadurno delo - voznik - zavrnitev predloga
Predlagani vprašanji merita na neveljavnost izjave, ker ne gre za dvostranski sporazum. Ker ne gre za vprašanji, ki bi bili pravno pomembni v tem postopku, se predlog zavrne.
OZ člen 191, 191/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2008) člen 22, 22/1, 22/2, 32, 32/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga