Glede na tožnikovo pavšalno zatrjevanje o nepravilnosti izračuna pokojninske osnove in odmere pokojnine je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne stoke in pridobitev podatkov o plači tožnika pri pristojnem davčnem uradu za čas, ko je opravljal samostojno dejavnost, saj so podatki o plačah za navedeno obdobje razvidni iz podatkov matične evidence v upravnem spisu in iz predloženih obrazcev M4/M8, ki jih je za tožnika posredoval davčni urad.
ZSPJS člen 17, 17.a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2.
javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene - komisija za preizkus ocene
15-dnevni rok za sestavo komisije za preizkus ocene in 15-dnevni rok, ki ga ima komisija na voljo za opravo preizkusa ocene, sta procesna in instrukcijska roka, tako da dejstvo, da sta bila roka prekoračena, še ne pomeni, da je tožnikova zahteva po pridobitvi odlične ocene utemeljena.
Ker se delovna uspešnost javnih uslužbencev ugotavlja vsako leto posebej, na zakonitost ocene zelo dobro ne more vplivati okoliščina, da je bil tožnik pred tem petkrat zapored ocenjen z oceno odlično.
Po določbi 2. odstavka 123. člena ZPIZ-1 se k starostni ali invalidski pokojnini izplačuje še 15 % vdovske pokojnine. Tožnica, ki ima pravico do vdovske pokojnine po pokojnem možu, tako nima pravice do dodatka v višini 15 % od svoje starostne pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vročanje - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko kot voznik medkrajevnega avtobusa ni opravil predvidene vožnje, ne da bi za takšno ravnanje imel upravičen razlog, kršil dolžnost vestnega opravljanja dela in upoštevanja navodil delodajalca, tožena stranka pa je izgubila zaupanje vanj. Zato mu je (ker je bil že enkrat predhodno pisno opozorjen) utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe
Podana je kršitev določbe postopka, ki določa, da se sodba strankam vroči v 30ih dneh od dneva, ko je glavna obravnava končana, saj je sodišče prve stopnje vročalo sodbo strankam po več kot petih mesecih. Vendar navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpela v delovni nesreči.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 147. OZ člen 364. ZPP člen 7, 212, 315. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 26. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
plačilo za delo - neenakomerno razporejen delovni čas - zastaranje - dokazno breme - trditveno breme - vmesna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Ker tožnici viška ur, ki je nastal zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa, do prenehanja delovnega razmerja nista mogli kompenzirati s prostimi urami oziroma v obliki odsotnosti z dela, jima je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino kot plačilo za opravljene ure oziroma kot nadomestilo v zameno za neizrabljeno pravico do odsotnosti z dela.
Naročilo tožene stranke za opravo revizije viška ur prvi tožnici ne pomeni posredne pripoznave dolga. Gre le za nalog, da se ugotovi stanje nekoriščenega viška ur iz preteklih let, ki ga ni mogoče šteti za jasno, nepogojno in določno izjavo o obstoju in višini dolga oziroma za posredno pripoznavo dolga, da bi prišlo do pretrganja zastaranja.
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da vrne neupravičeno prejete zneske štipendije, ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da se tožena stranka sedaj šola na drugi šoli in da se je zaposlila, saj iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
ZDR člen 42, 130, 131. ZPP člen 251, 251/1, 287, 287/2.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme - listine - sodni izvedenec
Delavec se plači (plačilu za delo) in regresu za letni dopust ne more odpovedati v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, saj gre za neodtujljivi pravici.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata
Za presojo odločitve, da se sindikatu N. odvzame reprezentativnost iz razloga, ker je poklicni sindikat izstopil iz njega (zaradi česar sindikat N. ne izpolnjuje več pogoja članstva, da ima najmanj 10 % delavcev določenega poklica/dejavnosti), je bistveno, ali je lahko skupščina poklicnega sindikata odločala o izstopu iz sindikata N. ali pa bi o izstopu morali odločati posamezni člani poklicnega sindikata (delavci).
ZIZ člen 107, 107/2, 138, 138/1. ZFPPIPP člen 132, 132/4-3, 132/6.
rubež na denarna sredstva – pridobitev ločitvene pravice
Rubež je mogoče opraviti le na denarnih sredstvih, ki se ob prejemu sklepa o izvršbi nahajajo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet oziroma na takšnih sredstvih, ki kasneje prispejo na dolžnikov račun.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – informativni dokaz
Ne zadoščajo trditve tožeče stranke v smeri, da ni seznanjena s tem, kakšno je finančno stanje tožene stranke ter da bi o tem izpovedala toženka in njene ustanoviteljice, pri slednjem gre za informativni dokaz, ki pa ni dopusten, saj je njegov namen šele ustvarjanje možnosti za podajanje navedb – vse ob dejstvu, da ni tožeča stranka v obravnavanem primeru niti zatrjevala, da bi bilo splošno premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da tožeči stranki ne bi omogočalo uveljavitve njene denarne terjatve oz. bi uveljavitev precej otežilo.
Pri tožnici je sicer ugotovljena invalidnost, ker za svoje delo ni več zmožna, ni pa ugotovljena telesna okvara po veljavnem Sporazumu o seznamu telesnih okvar. Iz tega razloga njen zahtevek, da se odpravita odločbi toženca in da se ji prizna pravica do invalidnine, ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - reparacija - reintegracija - stroški postopka - ZOdvT
V obravnavani zadevi kljub nezakoniti redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podlage za ugoditev reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku topžnika, ker je bil tožnik tudi po vročitvi navedene odpovedi še nadalje zaposlen pri toženi stranki, delovno razmerje pa mu je prenehalo kasneje zaradi izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi.
V situaciji, ko ima predlagatelj s sodno odločbo izrečeno prepoved približevanja nasprotnih udeleženk oz. nepremičnini, kjer ta živi, je edina predlagateljeva možnost, da doseže odredbo popisa premičnin pri nasprotni udeleženki. Ob že vloženem predlogu za delitev skupnega premoženja, katerega predmet so tudi navedene (in premalo določno opredeljene) premične stvari in ob opisanih okoliščinah v predlogu za zavarovanje dokazov, je po presoji pritožbenega sodišča predlagatelj izpolnil potrebno predpostavko za utemeljenost predloga.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delo s krajšim delovnim časom - dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je v obdobju, ki se je upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove, prejemala tako nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu kot nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom. Zneski teh nadomestil so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Glede na to, da so odločbe, s katerimi je tožnica pridobila pravico do nadomestil, pravnomočne, sodišče nima podlage, da bi ponovno presojalo, ali so bila nadomestila pravilno priznana in odmerjena.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - obstoj darila - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodbena volja strank
Preživljančevi nujni dediči lahko v primeru prikrajšanja nujnega deleža zahtevajo vrnitev tistega dela predmeta pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki predstavlja darilo in ki bi bil potreben za dopolnitev nujnega deleža.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - zakonske zamudne obresti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O predlogu, ki ga podaja toženka v pritožbi zoper zamudno sodbo, s katero je bilo odločeno, da je dolžna vrniti neupravičeno prejete zneske štipendije, da bi svoj dolg poravnala z družbeno koristnim delom, sodišče ni pristojno za odločanje. O tem lahko odloči le tožnik oziroma je predmet dogovora med njim in toženko.
Ker je bila tožba (z enakim tožbenim zahtevkom) v drugi zadevi vložena še pred pravnomočnostjo sodbe na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnici delovno razmerje pri drugem delodajalcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonito prenehalo, tožba v obravnavani zadevi pa po pravnomočni razveljavitvi omenjene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vložitve nove tožbe (kljub istovetnosti tožbenega zahtevka s tožbenim zahtevkom v drugi zadevi) ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravic, zaradi katere bi morala tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka, nastale v tem individualnem delovnem sporu.
Za škodo, ki je nastala tožeči stranki (delodajalcu) v obliki inventurnega primanjkljaja, toženka ne more odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti zgolj zato, ker je bila poslovodja poslovne enote, v kateri je primanjkljaj nastal.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo novega aneksa ni utemeljen.