ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 217. ZST-1 člen 39.
nastanek taksne obveznosti - plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - napoved pritožbe
Stari ZST nikjer ne določa, da bi bilo treba takso za pritožbo plačati pred vložitvijo same pritožbe in pred izdajo obrazložene sodne odločbe. Prav tako v takšnem primeru ne določa plačila sodne takse kot procesne predpostavke za pravilnost in pravočasnost vloge. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, saj obveznost plačila sodne takse kot procesne predpostavke ob napovedi pritožbe določa z novelo ZPP-D uveljavljen 105a člen ZPP.
trditveno in dokazno breme - etažna lastnina - stroški rednih vzdrževalnih del - upravnik stavbe v etažni lastnini - aktivna legitimacija upravnika v sporu za povrnitev stroškov od etažnih lastnikov
Tožeča stranka je predložila vse račune, ki jih je plačala, tudi izpisek iz svojega poslovnega računa, ki dokazuje opravljeno plačilo dobavitelju oziroma izvajalcu storitve. S tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Svoje terjatve je razumno izkazala, na toženi stranki je bila obveznost, da navede temu nasprotna dejstva in ponudi dokaze, s katerimi bi izpodbila trditve in dokaze tožeče stranke.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine
1. S tem, ko se je predlagatejica (med drugim) sklicevala na pridobitev vtoževane lastninske pravice s priposestvovanjem, je nedvomno zatrjevala zahtevani izviren način, ki ga kot pogoj za zaznambo v primeru spora o lastninski pravici predvideva določba 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Okoliščina, da predlagateljica (tožnica) svoj ugotovitveni zahtevek hkrati utemeljuje še na pravnoposlovni podlagi (izvedeni način), pri tem ni odločilnega pomena. Tudi tedaj, ko se zatrjuje priposestvovanje dela nepremičnine, so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1.
2. Sodišče lahko dovoli zaznambo spora le, če je predlogu za zaznambo spora priložena ne le ustrezna tožba, temveč tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oz. predloga in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Iz vsebine predlogu priloženih prilog ne izhaja, da bi bilo potrdilo o vložitvi razširitve tožbe, predloženo. Ker je predložitev potrebnih listin procesna predpostavka za odločanje o predlogu, vpisa ni mogoče dovoliti, če niso priložene predlogu za vpis. V teh primerih mora sodišče prve stopnje predlog zavreči (glej 146. člen ZZK-1), predlagatelj pa ima možnost v ugovornem postopku odpraviti pomanjkljivosti in s tem doseči ugodilno odločitev o vpisu (158. člen ZZK-1).
spor med dediči – nujno sosporništvo – pasivna legitimacija
Nikogar ni možno prisiliti, da bo vložil tožbo, vendar pa bi v konkretnem primeru (ko dedinja tožbe, na katero je bila napotena s sklepom D 1, ni vložila) morali tožniki vložiti tožbo tudi zoper dedinjo, da bi bila podana pasivna legitimacija. Ker pa tega niso storili, ni bila tožena prava stranka in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obravnavani zadevi tako ne gre za vprašanje (ne)sklepčnosti, kot to zmotno meni pritožba. Pojem sklepčnosti zadeva problem zadostnosti navedb stranke o dejstvih. To pa pomeni, da tožniki tudi z dodatnimi navedbami ne bi mogli odpraviti napake, ki so jo storili s tem, da niso tožili pravo stranko (vseh (so)dedičev, ki ne nastopajo na strani tožeče stranke).
določenost predmeta obveznosti – določenost tožbenega zahtevka – elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe – plačilo predujma za izdelavo elaborata – obligacijski zahtevek na dopustitev izdelave elaborata
Sestavni del sodbe mora biti elaborat, ki ga med sodnim postopkom izdela izvedenec. Povedano velja tako za ugotovitveno sodbo kot za sodbo, v kateri je bila toženi stranki naložena izstavitev listine, saj za obe velja, da sta neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po določbi 40. člena ZZK-1. Z neplačilom predujma za izdelavo elaborata je tožnica povzročila, da tega ne bo mogoče izdelati, zaradi česar vtoževani del nepremičnine ne bo postal samostojna individualno določena stvar in kot tak ne more biti predmet lastninske pravice. Za obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni po pravnomočnosti sodbe dovoliti izdelavo elaborata, oziroma, da se za izdelavo elaborata pooblasti tožnica, ni nobene materialnopravne podlage (niti v zakonu niti v pogodbi).
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izdaja plačilnega naloga - ponovna izdaja plačilnega naloga – pravnomočnost sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ni pravilno stališče pritožnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje ponovno pozvati k plačilu sodne takse oziroma mu ponovno vročiti plačilni nalog. Tega ne določa noben predpis, navedenega pa ne podpira niti sodna praksa. Tudi sicer bi zahteva po vnovičnem pozivanju k plačilu takse povzročila neenakopravno obravnavanje taksnih zavezancev, kar pa ni dopustno. Ker je predlagal oprostitev plačila takse, je to izpolnitev taksne obveznosti odložilo, odrejeni rok za plačilo dolgovane takse pa je začel znova teči šele s pravnomočnostjo sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZDen člen 3, 3-29, 73. TZIKZ člen 57, 57/2, 58, 58/2, 60, 60/1, 61. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini – neodplačna pridobitev – podzakonski akt – neodplačna pridobitev lastninske pravice – arondacija – dokazno breme – odškodnina – priposestvovanje - exceptio illegalis
Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da lahko, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis, odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis) in razsodi na podlagi zakona.
Materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka, medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Dokazno breme obstoja lastniške posesti v določenem priposestvovalnem času nosi priposestvovalec (tožena stranka), glede njegove dobrovernosti pa velja pravna domneva tako, da mora nedobrovernost dokazovati tožeča stranka.
klavzula funkcionalni ključ v roke – dodatna dela - izpolnitev pogodbe
Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 7, 121, 212, 213, 286. OZ člen 633.
zavrnitev dokaznega predloga – neizvedba predlaganih dokazov – procesna jamstva – pravica do enakega varstva pravic v postopku – pravica do sodnega varstva – trditveno breme – informativni dokaz – jamčevanje za napake – grajanje napak
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki se naj z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. O obstoju kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku zato ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščine, ali je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, pač pa je pri tem potrebno upoštevati vse okoliščine primera in celoten tek postopka.
Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo, ima lahko za posledico (le) zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
stranska intervencija – pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi – obvestilo o pravdi
Oseba, ki ima interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, mora to zatrjevati in izkazati, v izjavi o vstopu v pravdo pa navesti tudi, kateri od pravdnih strank se pridružuje.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 251, 301. ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek – prekinitev pravdnega postopka
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje 04. 07. 2011, to je po začetku stečajnega postopka, v času prekinitve postopka, opravilo narok za glavno obravnavo in v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP izdalo izpodbijano odločbo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega sodišče prve stopnje vabila na narok ni vročilo stečajnemu upravitelju, kot to določa 251. člen ZFPPIPP, ampak stečajnemu dolžniku. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode. Tožena stranka je ugovarjala zastaranje s trditvijo, da je od škodnega dogodka preteklo že devet let, zato je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o tem, kdaj je izvedela za povzročitelja in škodo.
SPZ člen 72, 72/1. ZLPP člen 11, 13, 13/1. ZZLPPO člen 6, 48, 49, 50, 51.
skupna lastnina – nujno sosporništvo skupnih lastnikov – preoblikovanja družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb – izločitev napremičnine iz lastninskega preoblikovanja – predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo začasne odredbe – izločitvena pravica – ugotovitev lastninske pravice
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - razrešitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (razrešenemu direktorju) ni nezakonita zgolj zato, ker jo je podal lastnik prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) in ne novi direktor oziroma prokurist prvotožene stranke. Glede na to, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena med tožnikom in lastnikom prvotožene stranke, jo je slednji lahko zakonito odpovedal.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 92, 93, 109. OZ člen 299, 378. Kolektiva pogodba gradbenih dejavnosti člen 29.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - premestitev
Tožnica je bila k toženi stranki premeščena s sklepom o premestitvi k drugemu delodajalcu. Po vsebini je šlo za spremembo delodajalca, tako da se delovna doba pri prejšnjem delodajalcu skupaj z delovno dobo pri toženi stranki upošteva pri izračunu odpravnine in odpovednega roka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - dokazno breme - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožnik je tožbo za ugotovitev, da je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vložil pravočasno, saj jo je vložil še v času trajanja zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (po neuspeli zahtevi za varstvo pravic, ki jo je naslovil na toženo stranko). V tožbi je upravičen navajati tudi dejstva v zvezi z (ne)zakonitostjo prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V zvezi s temi dejstvi in glede presoje zakonitosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas tožba ni nedopustna (in se ne zavrže kot prepozna).
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokončna odločba - upravni spor - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, saj za njo ni bil podan utemeljen razlog, ker je bila dokončna odločitev tožene stranke, da se tožnik ne izvoli (ponovno) v naziv višji predavatelj, ki je bila razlog za odpoved, nezakonita (zoper to odločitev je tožnik v upravnem sporu uspel).