ZDen člen 3, 3-29, 73. TZIKZ člen 57, 57/2, 58, 58/2, 60, 60/1, 61. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini – neodplačna pridobitev – podzakonski akt – neodplačna pridobitev lastninske pravice – arondacija – dokazno breme – odškodnina – priposestvovanje - exceptio illegalis
Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da lahko, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis, odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis) in razsodi na podlagi zakona.
Materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka, medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Dokazno breme obstoja lastniške posesti v določenem priposestvovalnem času nosi priposestvovalec (tožena stranka), glede njegove dobrovernosti pa velja pravna domneva tako, da mora nedobrovernost dokazovati tožeča stranka.
klavzula funkcionalni ključ v roke – dodatna dela - izpolnitev pogodbe
Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.
Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem ustrezno substanciranje svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine
1. S tem, ko se je predlagatejica (med drugim) sklicevala na pridobitev vtoževane lastninske pravice s priposestvovanjem, je nedvomno zatrjevala zahtevani izviren način, ki ga kot pogoj za zaznambo v primeru spora o lastninski pravici predvideva določba 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Okoliščina, da predlagateljica (tožnica) svoj ugotovitveni zahtevek hkrati utemeljuje še na pravnoposlovni podlagi (izvedeni način), pri tem ni odločilnega pomena. Tudi tedaj, ko se zatrjuje priposestvovanje dela nepremičnine, so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1.
2. Sodišče lahko dovoli zaznambo spora le, če je predlogu za zaznambo spora priložena ne le ustrezna tožba, temveč tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oz. predloga in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Iz vsebine predlogu priloženih prilog ne izhaja, da bi bilo potrdilo o vložitvi razširitve tožbe, predloženo. Ker je predložitev potrebnih listin procesna predpostavka za odločanje o predlogu, vpisa ni mogoče dovoliti, če niso priložene predlogu za vpis. V teh primerih mora sodišče prve stopnje predlog zavreči (glej 146. člen ZZK-1), predlagatelj pa ima možnost v ugovornem postopku odpraviti pomanjkljivosti in s tem doseči ugodilno odločitev o vpisu (158. člen ZZK-1).
Dejstvo dveh zahtevkov v dveh ločenih postopkih sodi v sfero tožene stranke, ki je oba zahtevka tudi vložila in bi se ob tem morala zavedati možnosti, da bo odločitev v enem izmed postopkov napravila odločanje v drugem postopku za odvečno in bo torej tožeča stranka morala nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
renta – stroški zdravljenja nastali pred vložitvijo tožbe – valorizacija rente
Nobenega dvoma ni, da ima oškodovanec pravico zahtevati povračilo škode, ki je po svoji vsebini zajeta z rento (za tujo pomoč, nakup pripomočkov, mazil...), a je nastala pred vložitvijo tožbe, vendar mora za povračilo teh stroškov postaviti ustrezen zahtevek za povračilo pretekle škode, katere višina ni odmerjena v povprečnem mesečnem znesku. Zapadlost te škode namreč ne more biti mesečno podana, pač pa se zapadlost in zamuda in s tem pravica do zakonskih zamudnih obresti ugotavlja od vsakega posameznega nastanka stroška in s tem škode.
Pri prisoji rente valorizacije ni, saj se rast življenjskih stroškov ter sprememba kupne moči denarja lahko korigira z zahtevkom za spremembo rente zaradi spremenjenih okoliščin po 175. členu OZ.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 217. ZST-1 člen 39.
nastanek taksne obveznosti - plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - napoved pritožbe
Stari ZST nikjer ne določa, da bi bilo treba takso za pritožbo plačati pred vložitvijo same pritožbe in pred izdajo obrazložene sodne odločbe. Prav tako v takšnem primeru ne določa plačila sodne takse kot procesne predpostavke za pravilnost in pravočasnost vloge. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, saj obveznost plačila sodne takse kot procesne predpostavke ob napovedi pritožbe določa z novelo ZPP-D uveljavljen 105a člen ZPP.
določenost predmeta obveznosti – določenost tožbenega zahtevka – elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe – plačilo predujma za izdelavo elaborata – obligacijski zahtevek na dopustitev izdelave elaborata
Sestavni del sodbe mora biti elaborat, ki ga med sodnim postopkom izdela izvedenec. Povedano velja tako za ugotovitveno sodbo kot za sodbo, v kateri je bila toženi stranki naložena izstavitev listine, saj za obe velja, da sta neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po določbi 40. člena ZZK-1. Z neplačilom predujma za izdelavo elaborata je tožnica povzročila, da tega ne bo mogoče izdelati, zaradi česar vtoževani del nepremičnine ne bo postal samostojna individualno določena stvar in kot tak ne more biti predmet lastninske pravice. Za obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni po pravnomočnosti sodbe dovoliti izdelavo elaborata, oziroma, da se za izdelavo elaborata pooblasti tožnica, ni nobene materialnopravne podlage (niti v zakonu niti v pogodbi).
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 7, 121, 212, 213, 286. OZ člen 633.
zavrnitev dokaznega predloga – neizvedba predlaganih dokazov – procesna jamstva – pravica do enakega varstva pravic v postopku – pravica do sodnega varstva – trditveno breme – informativni dokaz – jamčevanje za napake – grajanje napak
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki se naj z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. O obstoju kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku zato ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščine, ali je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, pač pa je pri tem potrebno upoštevati vse okoliščine primera in celoten tek postopka.
Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo, ima lahko za posledico (le) zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 251, 301. ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek – prekinitev pravdnega postopka
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje 04. 07. 2011, to je po začetku stečajnega postopka, v času prekinitve postopka, opravilo narok za glavno obravnavo in v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP izdalo izpodbijano odločbo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega sodišče prve stopnje vabila na narok ni vročilo stečajnemu upravitelju, kot to določa 251. člen ZFPPIPP, ampak stečajnemu dolžniku. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
stranska intervencija – pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi – obvestilo o pravdi
Oseba, ki ima interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, mora to zatrjevati in izkazati, v izjavi o vstopu v pravdo pa navesti tudi, kateri od pravdnih strank se pridružuje.
SPZ člen 72, 72/1. ZLPP člen 11, 13, 13/1. ZZLPPO člen 6, 48, 49, 50, 51.
skupna lastnina – nujno sosporništvo skupnih lastnikov – preoblikovanja družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb – izločitev napremičnine iz lastninskega preoblikovanja – predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo začasne odredbe – izločitvena pravica – ugotovitev lastninske pravice
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode. Tožena stranka je ugovarjala zastaranje s trditvijo, da je od škodnega dogodka preteklo že devet let, zato je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o tem, kdaj je izvedela za povzročitelja in škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - razrešitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (razrešenemu direktorju) ni nezakonita zgolj zato, ker jo je podal lastnik prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) in ne novi direktor oziroma prokurist prvotožene stranke. Glede na to, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena med tožnikom in lastnikom prvotožene stranke, jo je slednji lahko zakonito odpovedal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vročanje - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko kot voznik medkrajevnega avtobusa ni opravil predvidene vožnje, ne da bi za takšno ravnanje imel upravičen razlog, kršil dolžnost vestnega opravljanja dela in upoštevanja navodil delodajalca, tožena stranka pa je izgubila zaupanje vanj. Zato mu je (ker je bil že enkrat predhodno pisno opozorjen) utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Po določbi 2. odstavka 123. člena ZPIZ-1 se k starostni ali invalidski pokojnini izplačuje še 15 % vdovske pokojnine. Tožnica, ki ima pravico do vdovske pokojnine po pokojnem možu, tako nima pravice do dodatka v višini 15 % od svoje starostne pokojnine.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo novega aneksa ni utemeljen.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 147. OZ člen 364. ZPP člen 7, 212, 315. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 26. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
plačilo za delo - neenakomerno razporejen delovni čas - zastaranje - dokazno breme - trditveno breme - vmesna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Ker tožnici viška ur, ki je nastal zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa, do prenehanja delovnega razmerja nista mogli kompenzirati s prostimi urami oziroma v obliki odsotnosti z dela, jima je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino kot plačilo za opravljene ure oziroma kot nadomestilo v zameno za neizrabljeno pravico do odsotnosti z dela.
Naročilo tožene stranke za opravo revizije viška ur prvi tožnici ne pomeni posredne pripoznave dolga. Gre le za nalog, da se ugotovi stanje nekoriščenega viška ur iz preteklih let, ki ga ni mogoče šteti za jasno, nepogojno in določno izjavo o obstoju in višini dolga oziroma za posredno pripoznavo dolga, da bi prišlo do pretrganja zastaranja.