ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 217. ZST-1 člen 39.
nastanek taksne obveznosti - plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - napoved pritožbe
Stari ZST nikjer ne določa, da bi bilo treba takso za pritožbo plačati pred vložitvijo same pritožbe in pred izdajo obrazložene sodne odločbe. Prav tako v takšnem primeru ne določa plačila sodne takse kot procesne predpostavke za pravilnost in pravočasnost vloge. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, saj obveznost plačila sodne takse kot procesne predpostavke ob napovedi pritožbe določa z novelo ZPP-D uveljavljen 105a člen ZPP.
spor med dediči – nujno sosporništvo – pasivna legitimacija
Nikogar ni možno prisiliti, da bo vložil tožbo, vendar pa bi v konkretnem primeru (ko dedinja tožbe, na katero je bila napotena s sklepom D 1, ni vložila) morali tožniki vložiti tožbo tudi zoper dedinjo, da bi bila podana pasivna legitimacija. Ker pa tega niso storili, ni bila tožena prava stranka in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obravnavani zadevi tako ne gre za vprašanje (ne)sklepčnosti, kot to zmotno meni pritožba. Pojem sklepčnosti zadeva problem zadostnosti navedb stranke o dejstvih. To pa pomeni, da tožniki tudi z dodatnimi navedbami ne bi mogli odpraviti napake, ki so jo storili s tem, da niso tožili pravo stranko (vseh (so)dedičev, ki ne nastopajo na strani tožeče stranke).
trditveno in dokazno breme - etažna lastnina - stroški rednih vzdrževalnih del - upravnik stavbe v etažni lastnini - aktivna legitimacija upravnika v sporu za povrnitev stroškov od etažnih lastnikov
Tožeča stranka je predložila vse račune, ki jih je plačala, tudi izpisek iz svojega poslovnega računa, ki dokazuje opravljeno plačilo dobavitelju oziroma izvajalcu storitve. S tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Svoje terjatve je razumno izkazala, na toženi stranki je bila obveznost, da navede temu nasprotna dejstva in ponudi dokaze, s katerimi bi izpodbila trditve in dokaze tožeče stranke.
ZDen člen 3, 3-29, 73. TZIKZ člen 57, 57/2, 58, 58/2, 60, 60/1, 61. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini – neodplačna pridobitev – podzakonski akt – neodplačna pridobitev lastninske pravice – arondacija – dokazno breme – odškodnina – priposestvovanje - exceptio illegalis
Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da lahko, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis, odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis) in razsodi na podlagi zakona.
Materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka, medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Dokazno breme obstoja lastniške posesti v določenem priposestvovalnem času nosi priposestvovalec (tožena stranka), glede njegove dobrovernosti pa velja pravna domneva tako, da mora nedobrovernost dokazovati tožeča stranka.
klavzula funkcionalni ključ v roke – dodatna dela - izpolnitev pogodbe
Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.
renta – stroški zdravljenja nastali pred vložitvijo tožbe – valorizacija rente
Nobenega dvoma ni, da ima oškodovanec pravico zahtevati povračilo škode, ki je po svoji vsebini zajeta z rento (za tujo pomoč, nakup pripomočkov, mazil...), a je nastala pred vložitvijo tožbe, vendar mora za povračilo teh stroškov postaviti ustrezen zahtevek za povračilo pretekle škode, katere višina ni odmerjena v povprečnem mesečnem znesku. Zapadlost te škode namreč ne more biti mesečno podana, pač pa se zapadlost in zamuda in s tem pravica do zakonskih zamudnih obresti ugotavlja od vsakega posameznega nastanka stroška in s tem škode.
Pri prisoji rente valorizacije ni, saj se rast življenjskih stroškov ter sprememba kupne moči denarja lahko korigira z zahtevkom za spremembo rente zaradi spremenjenih okoliščin po 175. členu OZ.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 7, 121, 212, 213, 286. OZ člen 633.
zavrnitev dokaznega predloga – neizvedba predlaganih dokazov – procesna jamstva – pravica do enakega varstva pravic v postopku – pravica do sodnega varstva – trditveno breme – informativni dokaz – jamčevanje za napake – grajanje napak
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki se naj z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. O obstoju kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku zato ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščine, ali je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, pač pa je pri tem potrebno upoštevati vse okoliščine primera in celoten tek postopka.
Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo, ima lahko za posledico (le) zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
OZ člen 6, 6/2, 8, 10, 883, 883/1, 883/2, 884, 885, 887, 890, 893, 893/1, 903, 903/3, 903/4, 905. ZPP člen 11, 200, 201, 201/1, 212, 286.b, 314, 314/1, 316, 316/1, 451, 452, 458, 458/1. ZVPot člen 38, 38/1, 38/1-2.
pogodba o organiziranju potovanja – zahtevek za znižanje cene - delna sodba na podlagi pripoznave – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti – stranska intervencija – potrdilo o potovanju – ugovor aktivne legitimacije – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - odmera pravdnih stroškov
V kolikor stranski intervenient zaradi učinkovanja drugih procesnih določb (prvi odstavek 201. člena, 451. člen ter 452. člen ZPP) svojih trditev in predlaganih dokazov ni mogel uveljaviti kot pravočasnih, o kršitvi pravice do izjave že pojmovno ne more biti govora.
Bistvo organiziranja potovanja se izčrpa v integraciji številnih uslug s pomočjo predhodne organizacije in določitvi enotne cene. Kavza sklenjenega pravnega posla je z gledišča potnika le potovanje, ki ustreza njegovim interesom in pojasnjuje razlog njegove obveze, to je plačila cene ponujenih storitev. Če so storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno ali nekvalitetno, lahko potnik na osnovi zgoraj citiranih zakonskih določil zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih, organizator potovanja pa se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi. Znižanje cene predstavlja posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti. Škodo v tem primeru predstavlja razlika med vrednostjo storitve, ki bi morala biti opravljena, ter manjvredno storitvijo z napako, ki je ugotovljena tudi v obravnavanem primeru. Že ta utemeljuje zahtevek za sorazmerno znižanje cene po določilu 893. člena OZ in ga potnik uveljavi neodvisno od vprašanja, ali mu je zaradi neustrezno izvedenih storitev nastala kakšna nadaljnja škoda. Odstopno upravičenje je opcija potnika, ki jo lahko realizira, v kolikor presodi, da zaradi spremembe programa potovanja z izvršitvijo v tej povezavi sklenjene pogodbe ne more doseči namena, zaradi katerega je bila sklenjena. Če tožeča stranka te pravice ni uveljavila, ker je zaupala in upravičeno pričakovala, da bo njenim željam in zahtevam kljub vsemu ugodeno, pa se kasneje izkaže, da so bile storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno in nekvalitetno, za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za znižanje cene po prvem odstavku 893. člena OZ ne more biti prikrajšana. Ker ob dogovorjeni pavšalni ceni ni mogoče razbrati, koliko so znašale cene posameznih storitev (na primer prevoz, nočitev), teh vrednostnih razmerij pa tožena stranka oziroma stranski intervenient nista ne zatrjevala ne dokazovala, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene pomanjkljivosti manjvrednost zagotovljene storitve lahko ocenilo v skupnem znesku.
Ugovor aktivne legitimacije je ugovor materialnega prava, zato ga prekluzija, ki sicer velja za navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne zadene, vendar pa morajo biti dejstva in dokazi, potrebni za presojanje utemeljenosti takega ugovora, podani pravočasno.
Skladno s stališči pravne doktrine je subjekt stroškovnega zahtevka lahko tudi stranski intervenient, vendar je lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izdaja plačilnega naloga - ponovna izdaja plačilnega naloga – pravnomočnost sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ni pravilno stališče pritožnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje ponovno pozvati k plačilu sodne takse oziroma mu ponovno vročiti plačilni nalog. Tega ne določa noben predpis, navedenega pa ne podpira niti sodna praksa. Tudi sicer bi zahteva po vnovičnem pozivanju k plačilu takse povzročila neenakopravno obravnavanje taksnih zavezancev, kar pa ni dopustno. Ker je predlagal oprostitev plačila takse, je to izpolnitev taksne obveznosti odložilo, odrejeni rok za plačilo dolgovane takse pa je začel znova teči šele s pravnomočnostjo sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse.
stranska intervencija – pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi – obvestilo o pravdi
Oseba, ki ima interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, mora to zatrjevati in izkazati, v izjavi o vstopu v pravdo pa navesti tudi, kateri od pravdnih strank se pridružuje.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 251, 301. ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek – prekinitev pravdnega postopka
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje 04. 07. 2011, to je po začetku stečajnega postopka, v času prekinitve postopka, opravilo narok za glavno obravnavo in v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP izdalo izpodbijano odločbo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega sodišče prve stopnje vabila na narok ni vročilo stečajnemu upravitelju, kot to določa 251. člen ZFPPIPP, ampak stečajnemu dolžniku. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
SPZ člen 72, 72/1. ZLPP člen 11, 13, 13/1. ZZLPPO člen 6, 48, 49, 50, 51.
skupna lastnina – nujno sosporništvo skupnih lastnikov – preoblikovanja družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb – izločitev napremičnine iz lastninskega preoblikovanja – predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo začasne odredbe – izločitvena pravica – ugotovitev lastninske pravice
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode. Tožena stranka je ugovarjala zastaranje s trditvijo, da je od škodnega dogodka preteklo že devet let, zato je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o tem, kdaj je izvedela za povzročitelja in škodo.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - obstoj darila - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodbena volja strank
Preživljančevi nujni dediči lahko v primeru prikrajšanja nujnega deleža zahtevajo vrnitev tistega dela predmeta pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki predstavlja darilo in ki bi bil potreben za dopolnitev nujnega deleža.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata
Za presojo odločitve, da se sindikatu N. odvzame reprezentativnost iz razloga, ker je poklicni sindikat izstopil iz njega (zaradi česar sindikat N. ne izpolnjuje več pogoja članstva, da ima najmanj 10 % delavcev določenega poklica/dejavnosti), je bistveno, ali je lahko skupščina poklicnega sindikata odločala o izstopu iz sindikata N. ali pa bi o izstopu morali odločati posamezni člani poklicnega sindikata (delavci).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vročanje - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko kot voznik medkrajevnega avtobusa ni opravil predvidene vožnje, ne da bi za takšno ravnanje imel upravičen razlog, kršil dolžnost vestnega opravljanja dela in upoštevanja navodil delodajalca, tožena stranka pa je izgubila zaupanje vanj. Zato mu je (ker je bil že enkrat predhodno pisno opozorjen) utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo novega aneksa ni utemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičljiv razlog
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, saj je tožnik zamudil le za 3 minute, zgolj zaradi neusklajenosti časa na njegovi uri s sodno uro.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokončna odločba - upravni spor - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, saj za njo ni bil podan utemeljen razlog, ker je bila dokončna odločitev tožene stranke, da se tožnik ne izvoli (ponovno) v naziv višji predavatelj, ki je bila razlog za odpoved, nezakonita (zoper to odločitev je tožnik v upravnem sporu uspel).
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - mnenje invalidskih komisij - sodni izvedenec
Glede na to, da gre pri tožniku za spremembo v stanju invalidnosti in za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, se mu nove pravice priznajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (in ne že od dne nastanka spremembe).