ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/2.
vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja izpolnitve – trditvena podlaga - pravica do izjave – dokazno breme
Tožena stranka, ki je bila na naroku navzoča po pooblaščencu, ni podala ugovora kršitve določb ZPP, ker ji bo zaradi nepreložitve naroka, na katerem bi se lahko o odgovoru izjavila, vzeta pravica do izjave. Na nezakonito postopanje, ker ji odgovor Z. ni bil dan v izjavo in ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja, se sklicuje šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj kršitev ni uveljavljala že na naroku za glavno obravnavo. Zato kršitve določb ZPP, ki jo uveljavlja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - vknjižba
Tudi če ne bi prišlo do lastninjenja, je glede na dejstvo, da ima tožnica sporni del nepremičnine ves čas v posesti, da ima za to posest pravni naslov, da je med strankama nesporno, da izvršuje takšno posest od 14.8.1991, da je glede na zaključek sodišča prve stopnje ovira za priposestvovanje iz 29. člena ZTLR odpadla najkasneje z uveljavitvijo Ustave RS 28.12.1991, da je bila dobroverna in da je desetletni rok za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem potekel že pred uveljavitvijo SPZ, je utemeljeno zahtevala ugotovitev lastninske pravice na navedenem deležu obravnavane nepremičnine pridobljene s priposestvovanjem.
Tožnica ni izvajala pridobitve lastninske pravice iz pravice tožencev oziroma derivativno (podlaga njenega zahtevka ni pravni posel s toženci), zato ne potrebuje njihovega razpolagalnega dejanja. Lastninsko pravico je pridobila neodvisno od njih originarno s priposestvovanjem (ali z lastninjenjem) v trenutku, ko so se zanj stekli vsi pogoji, zato bo do vknjižbe prišlo na podlagi te sodbe.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/3, 88/6, 96.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica je namreč navedla, da je bila odpoved podana prepozno in iz neutemeljenega razloga, da tožena stranka ni izdelala programa reševanja presežnih delavcev (čeprav je šlo za večje število delavcev) in da ni preverila, ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, dokvalificirati oziroma prekvalificirati.
razmerja med starši in otroci – znižanje preživnine – spremenjene razmere – porazdelitev preživninskega bremena
Pogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je sprememba okoliščin bodisi na strani otroka, očeta ali matere. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129., 129.a ZZZDR, ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062790
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3.
odstop od pogodbe – fiksna pogodba – dodatni rok za izpolnitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost - poplačilo terjatve
Kršitve po 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (tim. protispisnost) sodišče prve stopnje ni storilo, saj nikjer v razlogih izpodbijane sodbe ni nasprotja med povzetim in dejansko navedenim.
Tudi če rok ni bistvena sestavina pogodbe, je pogodba po samem zakonu razdrta, če dâ upnik dolžniku za izpolnitev dodatni rok, pa dolžnik tudi v tem roku obveznosti ne izpolni.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je navedena pravno relevantna dejstva sodišče prve stopnje lahko ugotovilo le iz k tožbi priloženih dokazov. Predložene listine oziroma drugi dokazni predlogi, ki jih poda tožeča stranka v tožbi, pa ne morejo nadomestiti trditvene podlage tožbe, iz katere se preverja utemeljenost postavljenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072809
OZ člen 131. ZZDej člen 45. ZPP člen 254, 254/3.
zdravniška napaka – odgovornost delodajalca za zdravnika – protipravno ravnanje – postavitev novega izvedenca
S tem, ko je tožnici predpisala in izvedla antitrombotično terapijo le v času hospitalizacije, ne pa tudi kasneje v času odpusta, ni odstopila od strokovnih meril, ki veljajo v Sloveniji za zdravljenje primerov, kot je bil tožničin. Protipravnega
ravnanja zato ni, saj očitana zdravniška napaka ni bila storjena.
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je upravičena le, če je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
začasna odredba - ugovor - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Ravnanje, ki je bilo tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja tudi naklepoma storjeno hujšo kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč podana tako na podlagi 1. kot 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zato niti ni bistveno, ali so v očitani kršitvi podani vsi znaki kaznivega dejanja nasilja v družini. Že na podlagi tega dejstva je treba šteti, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožnikove utemeljeno priglašene stroške postopka. Tožnik je zahtevo za povrnitev stroškov podal pravočasno, to je v roku 15 dni od prejema zamudne sodbe, s katero je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo izven glavne obravnave.
stranke postopka - sodna določitev meje - lastninske tožba - velikost spornega vmesnega prostora
V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Meja je sporna predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte. Če potek meje ni sporen, temveč je sporno le lastništvo na delu zemljišča, gre za lastninski spor, ki se rešuje v pravdnem postopku.
Velikost spornega vmesnega prostora tudi ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali lastninski spor.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – navedba pravne podlage – pravica do izjave
V postopku o gospodarskih sporih majhne vrednosti obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katera stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana le, če stranka v osmih dneh napove pritožbo. Zoper takšno sodbo se lahko pritoži le stranka, ki je napovedala pritožbo. Napoved pritožbe je torej procesna predpostavka za njeno dovoljenost.
Izostanek navedbe predpisov pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena.
Tožnik je vložil tožbo za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je zavrnila preizkus ocene delovne uspešnosti. Med postopkom je podal umik tožbe. Ker je tožena stranka v umik tožbe privolila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka. Prav tako utemeljeno je tožniku naložilo povračilo (utemeljeno priglašenih) stroškov postopka tožene stranke.
spor med dediči – nujno sosporništvo – pasivna legitimacija
Nikogar ni možno prisiliti, da bo vložil tožbo, vendar pa bi v konkretnem primeru (ko dedinja tožbe, na katero je bila napotena s sklepom D 1, ni vložila) morali tožniki vložiti tožbo tudi zoper dedinjo, da bi bila podana pasivna legitimacija. Ker pa tega niso storili, ni bila tožena prava stranka in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obravnavani zadevi tako ne gre za vprašanje (ne)sklepčnosti, kot to zmotno meni pritožba. Pojem sklepčnosti zadeva problem zadostnosti navedb stranke o dejstvih. To pa pomeni, da tožniki tudi z dodatnimi navedbami ne bi mogli odpraviti napake, ki so jo storili s tem, da niso tožili pravo stranko (vseh (so)dedičev, ki ne nastopajo na strani tožeče stranke).
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izdaja plačilnega naloga - ponovna izdaja plačilnega naloga – pravnomočnost sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ni pravilno stališče pritožnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje ponovno pozvati k plačilu sodne takse oziroma mu ponovno vročiti plačilni nalog. Tega ne določa noben predpis, navedenega pa ne podpira niti sodna praksa. Tudi sicer bi zahteva po vnovičnem pozivanju k plačilu takse povzročila neenakopravno obravnavanje taksnih zavezancev, kar pa ni dopustno. Ker je predlagal oprostitev plačila takse, je to izpolnitev taksne obveznosti odložilo, odrejeni rok za plačilo dolgovane takse pa je začel znova teči šele s pravnomočnostjo sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZDen člen 3, 3-29, 73. TZIKZ člen 57, 57/2, 58, 58/2, 60, 60/1, 61. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini – neodplačna pridobitev – podzakonski akt – neodplačna pridobitev lastninske pravice – arondacija – dokazno breme – odškodnina – priposestvovanje - exceptio illegalis
Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da lahko, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis, odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis) in razsodi na podlagi zakona.
Materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka, medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Dokazno breme obstoja lastniške posesti v določenem priposestvovalnem času nosi priposestvovalec (tožena stranka), glede njegove dobrovernosti pa velja pravna domneva tako, da mora nedobrovernost dokazovati tožeča stranka.
klavzula funkcionalni ključ v roke – dodatna dela - izpolnitev pogodbe
Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.
Dejstvo dveh zahtevkov v dveh ločenih postopkih sodi v sfero tožene stranke, ki je oba zahtevka tudi vložila in bi se ob tem morala zavedati možnosti, da bo odločitev v enem izmed postopkov napravila odločanje v drugem postopku za odvečno in bo torej tožeča stranka morala nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
Opustitev zavarovanca tožene stranke, ker ni počistil razsutega tovora (zdroba) z razkladalne rampe, hkrati pa ni z ustreznimi znaki opozoril na pretečo nevarnost, predstavlja protipravno ravnanje.
Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem ustrezno substanciranje svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071860
OZ člen 255. ZD člen 220. ZZZDR člen 51.
izpodbijane dolžnikovih pravnih dejanj – sklep o dedovanju – lastninska pravica – uveljavljanje lastninske pravice
Po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar lahko te kljub temu v pravdnem postopku uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR (skupno premoženje)