stranke postopka - sodna določitev meje - lastninske tožba - velikost spornega vmesnega prostora
V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Meja je sporna predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte. Če potek meje ni sporen, temveč je sporno le lastništvo na delu zemljišča, gre za lastninski spor, ki se rešuje v pravdnem postopku.
Velikost spornega vmesnega prostora tudi ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali lastninski spor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072809
OZ člen 131. ZZDej člen 45. ZPP člen 254, 254/3.
zdravniška napaka – odgovornost delodajalca za zdravnika – protipravno ravnanje – postavitev novega izvedenca
S tem, ko je tožnici predpisala in izvedla antitrombotično terapijo le v času hospitalizacije, ne pa tudi kasneje v času odpusta, ni odstopila od strokovnih meril, ki veljajo v Sloveniji za zdravljenje primerov, kot je bil tožničin. Protipravnega
ravnanja zato ni, saj očitana zdravniška napaka ni bila storjena.
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je upravičena le, če je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je navedena pravno relevantna dejstva sodišče prve stopnje lahko ugotovilo le iz k tožbi priloženih dokazov. Predložene listine oziroma drugi dokazni predlogi, ki jih poda tožeča stranka v tožbi, pa ne morejo nadomestiti trditvene podlage tožbe, iz katere se preverja utemeljenost postavljenega zahtevka.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 85, 85/3.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožniku v času vložitve tožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje že prenehalo, ne more predlagati začasne odredbe po 85. členu ZDR, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve sodišča v sporu.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
začasna odredba - ugovor - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Ravnanje, ki je bilo tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja tudi naklepoma storjeno hujšo kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč podana tako na podlagi 1. kot 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zato niti ni bistveno, ali so v očitani kršitvi podani vsi znaki kaznivega dejanja nasilja v družini. Že na podlagi tega dejstva je treba šteti, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.
sklep o umiku postopka - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sprememba delodajalca
Pri zahtevku iz naslova spremembe delodajalca (zoper delodajalca prenosnika in prevzemnika) gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora. Razširitev tožbe na drugega delodajalca ne pomeni zlorabe pravic delavca, zaradi katerih bi bil dolžan povrniti stroške delodajalcu.
Tožnik je vložil tožbo za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je zavrnila preizkus ocene delovne uspešnosti. Med postopkom je podal umik tožbe. Ker je tožena stranka v umik tožbe privolila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka. Prav tako utemeljeno je tožniku naložilo povračilo (utemeljeno priglašenih) stroškov postopka tožene stranke.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – navedba pravne podlage – pravica do izjave
V postopku o gospodarskih sporih majhne vrednosti obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katera stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana le, če stranka v osmih dneh napove pritožbo. Zoper takšno sodbo se lahko pritoži le stranka, ki je napovedala pritožbo. Napoved pritožbe je torej procesna predpostavka za njeno dovoljenost.
Izostanek navedbe predpisov pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/3, 88/6, 96.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica je namreč navedla, da je bila odpoved podana prepozno in iz neutemeljenega razloga, da tožena stranka ni izdelala programa reševanja presežnih delavcev (čeprav je šlo za večje število delavcev) in da ni preverila, ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, dokvalificirati oziroma prekvalificirati.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - vknjižba
Tudi če ne bi prišlo do lastninjenja, je glede na dejstvo, da ima tožnica sporni del nepremičnine ves čas v posesti, da ima za to posest pravni naslov, da je med strankama nesporno, da izvršuje takšno posest od 14.8.1991, da je glede na zaključek sodišča prve stopnje ovira za priposestvovanje iz 29. člena ZTLR odpadla najkasneje z uveljavitvijo Ustave RS 28.12.1991, da je bila dobroverna in da je desetletni rok za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem potekel že pred uveljavitvijo SPZ, je utemeljeno zahtevala ugotovitev lastninske pravice na navedenem deležu obravnavane nepremičnine pridobljene s priposestvovanjem.
Tožnica ni izvajala pridobitve lastninske pravice iz pravice tožencev oziroma derivativno (podlaga njenega zahtevka ni pravni posel s toženci), zato ne potrebuje njihovega razpolagalnega dejanja. Lastninsko pravico je pridobila neodvisno od njih originarno s priposestvovanjem (ali z lastninjenjem) v trenutku, ko so se zanj stekli vsi pogoji, zato bo do vknjižbe prišlo na podlagi te sodbe.
razmerja med starši in otroci – znižanje preživnine – spremenjene razmere – porazdelitev preživninskega bremena
Pogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je sprememba okoliščin bodisi na strani otroka, očeta ali matere. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129., 129.a ZZZDR, ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/2.
vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja izpolnitve – trditvena podlaga - pravica do izjave – dokazno breme
Tožena stranka, ki je bila na naroku navzoča po pooblaščencu, ni podala ugovora kršitve določb ZPP, ker ji bo zaradi nepreložitve naroka, na katerem bi se lahko o odgovoru izjavila, vzeta pravica do izjave. Na nezakonito postopanje, ker ji odgovor Z. ni bil dan v izjavo in ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja, se sklicuje šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj kršitev ni uveljavljala že na naroku za glavno obravnavo. Zato kršitve določb ZPP, ki jo uveljavlja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
renta – stroški zdravljenja nastali pred vložitvijo tožbe – valorizacija rente
Nobenega dvoma ni, da ima oškodovanec pravico zahtevati povračilo škode, ki je po svoji vsebini zajeta z rento (za tujo pomoč, nakup pripomočkov, mazil...), a je nastala pred vložitvijo tožbe, vendar mora za povračilo teh stroškov postaviti ustrezen zahtevek za povračilo pretekle škode, katere višina ni odmerjena v povprečnem mesečnem znesku. Zapadlost te škode namreč ne more biti mesečno podana, pač pa se zapadlost in zamuda in s tem pravica do zakonskih zamudnih obresti ugotavlja od vsakega posameznega nastanka stroška in s tem škode.
Pri prisoji rente valorizacije ni, saj se rast življenjskih stroškov ter sprememba kupne moči denarja lahko korigira z zahtevkom za spremembo rente zaradi spremenjenih okoliščin po 175. členu OZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izdaja plačilnega naloga - ponovna izdaja plačilnega naloga – pravnomočnost sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ni pravilno stališče pritožnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje ponovno pozvati k plačilu sodne takse oziroma mu ponovno vročiti plačilni nalog. Tega ne določa noben predpis, navedenega pa ne podpira niti sodna praksa. Tudi sicer bi zahteva po vnovičnem pozivanju k plačilu takse povzročila neenakopravno obravnavanje taksnih zavezancev, kar pa ni dopustno. Ker je predlagal oprostitev plačila takse, je to izpolnitev taksne obveznosti odložilo, odrejeni rok za plačilo dolgovane takse pa je začel znova teči šele s pravnomočnostjo sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse.
določenost predmeta obveznosti – določenost tožbenega zahtevka – elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe – plačilo predujma za izdelavo elaborata – obligacijski zahtevek na dopustitev izdelave elaborata
Sestavni del sodbe mora biti elaborat, ki ga med sodnim postopkom izdela izvedenec. Povedano velja tako za ugotovitveno sodbo kot za sodbo, v kateri je bila toženi stranki naložena izstavitev listine, saj za obe velja, da sta neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po določbi 40. člena ZZK-1. Z neplačilom predujma za izdelavo elaborata je tožnica povzročila, da tega ne bo mogoče izdelati, zaradi česar vtoževani del nepremičnine ne bo postal samostojna individualno določena stvar in kot tak ne more biti predmet lastninske pravice. Za obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni po pravnomočnosti sodbe dovoliti izdelavo elaborata, oziroma, da se za izdelavo elaborata pooblasti tožnica, ni nobene materialnopravne podlage (niti v zakonu niti v pogodbi).
Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem ustrezno substanciranje svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine
1. S tem, ko se je predlagatejica (med drugim) sklicevala na pridobitev vtoževane lastninske pravice s priposestvovanjem, je nedvomno zatrjevala zahtevani izviren način, ki ga kot pogoj za zaznambo v primeru spora o lastninski pravici predvideva določba 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Okoliščina, da predlagateljica (tožnica) svoj ugotovitveni zahtevek hkrati utemeljuje še na pravnoposlovni podlagi (izvedeni način), pri tem ni odločilnega pomena. Tudi tedaj, ko se zatrjuje priposestvovanje dela nepremičnine, so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1.
2. Sodišče lahko dovoli zaznambo spora le, če je predlogu za zaznambo spora priložena ne le ustrezna tožba, temveč tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oz. predloga in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Iz vsebine predlogu priloženih prilog ne izhaja, da bi bilo potrdilo o vložitvi razširitve tožbe, predloženo. Ker je predložitev potrebnih listin procesna predpostavka za odločanje o predlogu, vpisa ni mogoče dovoliti, če niso priložene predlogu za vpis. V teh primerih mora sodišče prve stopnje predlog zavreči (glej 146. člen ZZK-1), predlagatelj pa ima možnost v ugovornem postopku odpraviti pomanjkljivosti in s tem doseči ugodilno odločitev o vpisu (158. člen ZZK-1).
ZDen člen 3, 3-29, 73. TZIKZ člen 57, 57/2, 58, 58/2, 60, 60/1, 61. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini – neodplačna pridobitev – podzakonski akt – neodplačna pridobitev lastninske pravice – arondacija – dokazno breme – odškodnina – priposestvovanje - exceptio illegalis
Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da lahko, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis, odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis) in razsodi na podlagi zakona.
Materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka, medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Dokazno breme obstoja lastniške posesti v določenem priposestvovalnem času nosi priposestvovalec (tožena stranka), glede njegove dobrovernosti pa velja pravna domneva tako, da mora nedobrovernost dokazovati tožeča stranka.
klavzula funkcionalni ključ v roke – dodatna dela - izpolnitev pogodbe
Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.
Dejstvo dveh zahtevkov v dveh ločenih postopkih sodi v sfero tožene stranke, ki je oba zahtevka tudi vložila in bi se ob tem morala zavedati možnosti, da bo odločitev v enem izmed postopkov napravila odločanje v drugem postopku za odvečno in bo torej tožeča stranka morala nositi stroškovne posledice svoje odločitve.