ZPIZ-1 člen 275, 275/3, 446. ZPIZ/92 člen 123, 288. ZPP člen 154. ZUP člen 113, 114. ZOdvT člen 25.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - ustavitev izplačevanja - vrnitev preplačila - stroški postopka - stroški upravnega postopka - načelo uspeha - ZOdvT
Odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev (za čas, ko je tožnik po pogodbi opravljal javna dela) je postala pravnomočna. To pomeni, da je bil tožniku v tem času obogaten za v obliki nadomestila izplačan denarni znesek. Prejeti znesek je dolžan vrniti.
Ne more biti kritična presoja izvedenskega mnenja predmet pritožbenega izpodbijanja sklepa sodišča, s katerim je to odločilo o izvedenčevi pravici do nagrade za opravljeno delo in o povračilu materialnih stroškov.
Naloga izvedenca je, da trajanje ogleda izkaže bodisi v samem mnenju ali pa v stroškovniku.
O zanikanju obstoja obligacijskega razmerja je mogoče govoriti tedaj, ko stranka trdi, da obligacijsko razmerje sploh ni nastalo, kar je povsem druga situacija od situacije, ko zgolj trdi, da njene poslovne knjige ne izkazujejo dolga do upnika. Pri slednji gre za stanje, ko je sicer obligacijsko razmerje nastalo, pa obveznost iz določenih razlogov ni izkazana v poslovnih knjigah.
pravni interes - pritožba - zavrženje pritožbe - prekinitev postopka - poslovna sposobnost - denarna socialna pomoč
Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da se postopek prekine, ker tožnik, ki je omejeno poslovno sposoben, nima skrbnika, ni v škodo tožnika. Iz tega razloga tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev in se njegova pritožba zavrže.
invalidnost - vzrok invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - gostota zavarovanja
Tožnik se je poškodoval v tujini, ko ni bil zavarovan pri toženi stranki (ZPIZS). Njegova invalidnost tako ni posledica poškodbe pri delu, kar pomeni, da bi tožnik - za priznanje pravic na podlagi invalidnosti - moral izpolnjevati pogoj gostote pokojninske dobe.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožnici je še naprej podana III. kategorija invalidnosti in je s priznanimi omejitvami zmožna za delo v polnem delovnem času, kot je bilo določeno z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke. Ker pri njej ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi šlo za novo invalidnost, zahtevek za (odpravo odločb tožene stranke in) priznanje novih pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-10.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - kriva izpovedba - pravnomočna sodba - postulacijska sposobnost
Stranka mora v predlogu v obnovo postopka predlagati nova dejstva in nove dokaze, to pa niso časopisni članki, temveč dejstva in dokazi, ki se nanašajo na stranke postopka. Ker obnovitveni razlog ne more biti časopisni članek, se sodišču prve stopnje do njega ni bilo potrebno opredeljevati.
ZDR člen 42, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 111, 111/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - čas za pripravo obrambe - štetje rokov - plača - znižanje plače
Ker je glavni namen roka za zagovor, da ima tožnik dovolj časa, da se pripravi na zagovor, ob dejstvu, da je tožnik podal pisen zagovor in zavračal vsa očitana dejanja kot neutemeljena, tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, kljub temu da je imel za pripravo na zagovor dva delovna dneva in ne tri delovne dni, kot je to določeno po drugem odstavku 83. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje o delu spremenjenega tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika in za reintegracijo ni odločilo, je pa odločilo o drugem delu (denarnem delu) spremenjenega tožbenega zahtevka, ki ga je zavrnilo. Ker iz obrazložitve sodbe sicer izhaja, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in da je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo, izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
pravica zavoda - zahtevek na povrnitev škode od delodajalca - mnenje izvedenca za varstvo pri delu
Ker je bil zahtevek tožeče stranke oprt na prvi odstavek 87. člena ZZVZZ (zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi), je za (pravilno) odločanje o tožbenem zahtevku upoštevno prav mnenje izvedenca za varstvo pri delu, ne pa izvedenca gradbene stroke za nizke gradnje.
ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 63, 82.
invalidnost - invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokazov razsodilo, da tožnica do dneva izdaje dokončne odločbe toženke ni popolnoma izgubila zmožnosti opravljati organizirano pridobitno delo, da je pri njej še podana preostala delovna zmožnost, da ni mogoče ugotoviti invalidnosti I. kategorije niti priznati pravice do invalidske pokojnine. Kljub temu je v izreku izpodbijane sodbe toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv oziroma nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe.
Kot izhaja iz 1. odst. 158. čl. ZPP, je zakonska obveznost tožeče stranke, ki umakne tožbo, da mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške (z izjemo, ki je tam navedena, vendar pa ta v obravnavanem primeru ni podana). Možno je sicer, da se stranki dogovorita drugače, vendar pa se mora na drugačen dogovor tožeča stranka sklicevati, ko umakne tožbo.
Iz aktov tožene stranke ne izhaja, da se kadrovski dodatek in posebni dodatek delavcu, ki ju tožnica vtožuje, podelita avtomatično vsem delavcem. Iz tega razloga bi morala tožnica dokazati, da sta ji bila dodatka k plači priznana. Četudi je dodatka k plači prejemala pred spornim obdobjem, tudi ne pomeni, da je do dodatkov (zgolj na podlagi predhodnega prejemanja) upravičena še za naprej.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - odpovedni rok - sodno varstvo
Tožnica se s sporazumom o ureditvi medsebojnega pravnega razmerja (s katerim se je dogovorila za odškodnino namesto odpovednega roka in v katerem je navedeno, da stranki druga do druge nimata nobenih zahtevkov) ni mogla odpovedati sodnemu varstvu v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 123a, 123a/1, 232, 232/4, 234, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZDavP-2 člen 87.
začetek stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj terjatve – aktivna legitimacija
Družbenik dolžnika lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
ZZVZZ člen 39, 43. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 63, 259, 259/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - spremstvo med zdravljenjem - izjemni primer
Tožnik ima, čeprav je že dopolnil 18 let, za čas napotenega zdravljenja v Nemčijo pravico do povračila stroškov spremstva matere, ker gre za izjemno situacijo, ko je bila prisotnost enega izmed staršev zaželena, da se olajša testiranje oziroma da so rezultati testiranja bolj kakovostni. Tožnikov primer je izjemen tudi zaradi tega, ker so pri njem poleg medicinskih težav podani nevropsihološki zapleti, tožnik ima težave s spominom in komunikacijo.
razmerja med starši in otroci – znižanje preživnine – spremenjene razmere – porazdelitev preživninskega bremena
Pogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je sprememba okoliščin bodisi na strani otroka, očeta ali matere. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129., 129.a ZZZDR, ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - vknjižba
Tudi če ne bi prišlo do lastninjenja, je glede na dejstvo, da ima tožnica sporni del nepremičnine ves čas v posesti, da ima za to posest pravni naslov, da je med strankama nesporno, da izvršuje takšno posest od 14.8.1991, da je glede na zaključek sodišča prve stopnje ovira za priposestvovanje iz 29. člena ZTLR odpadla najkasneje z uveljavitvijo Ustave RS 28.12.1991, da je bila dobroverna in da je desetletni rok za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem potekel že pred uveljavitvijo SPZ, je utemeljeno zahtevala ugotovitev lastninske pravice na navedenem deležu obravnavane nepremičnine pridobljene s priposestvovanjem.
Tožnica ni izvajala pridobitve lastninske pravice iz pravice tožencev oziroma derivativno (podlaga njenega zahtevka ni pravni posel s toženci), zato ne potrebuje njihovega razpolagalnega dejanja. Lastninsko pravico je pridobila neodvisno od njih originarno s priposestvovanjem (ali z lastninjenjem) v trenutku, ko so se zanj stekli vsi pogoji, zato bo do vknjižbe prišlo na podlagi te sodbe.