Določba 105. člena OZ ureja posledice neizpolnitve obveznosti, kjer čas ni bistven element obveznosti. Gre za pogodbe, ki nimajo elementov fiksnosti. Kadar čas izpolnitve ni bistven element obveznosti, avtomatična razveza pogodbe ne pride v poštev, saj ni mogoče v naprej določiti, kakšni so interesi pogodbi zveste stranke. Če obveznost ni izpolnjena, ima lahko pogodbi zvesta stranka izpolnitveni interes ali interes, da pride do prenehanja pogodbe.
prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po roku za prijavo terjatev veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pritožnik tako nima pravice prerekati terjatve drugih upnikov, ki so bile vsebovane v že pred tem objavljenem seznamu preizkušenih terjatev in v že pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev.
Ker je bila tožnikova tožba tudi po tem, ko jo je na podlagi poziva sodišča prve stopnje popravil oziroma dopolnil, neprimerna za obravnavanje, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
Tožnik je imel v službenem času 0,81 mg alkohola na liter izdihanega zraka in je v alkoholiziranem stanju s službenim avtomobilom povzročil prometno nesrečo. Glede na to, da je delo pri toženi stranki pod vplivom alkohola prepovedano, upoštevajoč ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu (pri opravljanju varovanja javne prireditve kot policist – vodnik službenega psa) in glede na stopnjo alkoholiziranosti (0,81 mg alkohola), je šlo za takšno stopnjo izgube zaupanja, da se delovno razmerje ne bi moglo nadaljevati. Izpolnjeni so vsi pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
Tožnik je od 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred (ker je bila odločba, s katero je bila njegova plača znižana na 51. plačni razred, odpravljena), zato mu je tožena stranka dolžna od takrat dalje izplačevati plačo, ustrezno 55. plačnemu razredu. Ker je dejansko prejemal nižjo plačo (po 51. plačilnem razredu), je za to obdobje upravičen do razlike med pripadajočo in dejansko izplačano plačo, tožena stranka pa mu je od pripadajoče bruto razlike dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo, razen v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede bodoče dospevajočih plač za čas po zaključku glavne obravnave, saj sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 85, 85/3, 110, 110/2.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve v sporu, ni utemeljen, saj terjatev, ki jo tožnica uveljavlja, ni verjetno izkazana. Iz tožbenih navedb tožnice in njenega predloga za izdajo začasne odredbe ter iz listin, ki so v spisu, namreč izhaja, da je tožena stranka tožnici izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v roku iz ZDR, da ji je podala in vročila pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, v katerem je časovno in krajevno opredelila kršitve obveznosti delovnega razmerja, ki jih je očitala tožnici. Tožnica je bila tudi pravilno vabljena na zagovor, ki se ga je udeležila.
Tožnica je za sporno leto prejela dve oceni: oceno delovne uspešnosti „dobro“ in službeno oceno „odlično“. Tožena stranka je pri napredovanju v plačilni razred ravnala zakonito, ker je upoštevala tožničino oceno delovne uspešnosti. Zoper to oceno tožnica ni uveljavljala sodnega varstva, tako da je odločitev o njej postala dokončna in pravnomočna. Na tej podlagi je tožnica zakonito napredovala le za en plačni razred.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda
Toženec odgovarja tožniku za škodo, ki jo je utrpel v obliki strahu in psihičnih težav zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je izvajal oče toženca, ki je bil pristojen za dajanje navodil za delo delavcem (tudi tožniku). Trpinčenje je bilo v tem, da je oče toženca tožnika žalil, ga zmerjal, mu odrejal delo, ki ni bilo predmet pogodbe o zaposlitvi (čiščenje snega, hranjenje živali), in mu grozil s smrtjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavarovalni zastopnik - norma - delo na terenu - povračilo stroškov v zvezi z delom
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožnici očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, je bistveno, ali je imela tožnica utemeljen razlog za odklanjanje dela na terenu, češ da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov, ki so ji pri tem delu nastali.
odpravnina - regres za letni dopust - sorazmerni del - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici - ničnost
Izjava, s katero bi se tožnik ob prenehanju delovnega razmerja odpovedal pravici do odpravnine in regresa za letni dopust, je nična in je tožniku ni treba izpodbijati zaradi napak volje. Kljub takšni izjavi je njegov zahtevek za plačilo zgoraj navedenih terjatev iz delovnega razmerja utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - študentsko delo - dodatek za delovno dobo - prekoračitev zahtevka
Dejstvo, da je tožena stranka določene naloge opravljala preko študentskega dela, ne pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni utemeljena. Tudi dela, ki so ga opravljali študentje, tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi (saj se takšna obveznost delodajalca nanaša le na ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas).
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - način prenehanja delovnega razmerja
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
O zanikanju obstoja obligacijskega razmerja je mogoče govoriti tedaj, ko stranka trdi, da obligacijsko razmerje sploh ni nastalo, kar je povsem druga situacija od situacije, ko zgolj trdi, da njene poslovne knjige ne izkazujejo dolga do upnika. Pri slednji gre za stanje, ko je sicer obligacijsko razmerje nastalo, pa obveznost iz določenih razlogov ni izkazana v poslovnih knjigah.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-10.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - kriva izpovedba - pravnomočna sodba - postulacijska sposobnost
Stranka mora v predlogu v obnovo postopka predlagati nova dejstva in nove dokaze, to pa niso časopisni članki, temveč dejstva in dokazi, ki se nanašajo na stranke postopka. Ker obnovitveni razlog ne more biti časopisni članek, se sodišču prve stopnje do njega ni bilo potrebno opredeljevati.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3, 446. ZPIZ/92 člen 123, 288. ZPP člen 154. ZUP člen 113, 114. ZOdvT člen 25.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - ustavitev izplačevanja - vrnitev preplačila - stroški postopka - stroški upravnega postopka - načelo uspeha - ZOdvT
Odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev (za čas, ko je tožnik po pogodbi opravljal javna dela) je postala pravnomočna. To pomeni, da je bil tožniku v tem času obogaten za v obliki nadomestila izplačan denarni znesek. Prejeti znesek je dolžan vrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - šikana - prikrajšanje pri plači - dokazno breme
Za presojo, ali je podan utemeljen (ekonomski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sodišče ni dolžno izvesti dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu
Tožnikove psihične težave (posttravmatska stresna motnja in akutni stres) so izključna posledica prometne nesreče, ki jo je tožnik utrpel na delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tudi začasne nezmožnosti za delo zaradi psihičnih težav posledica poškodbe pri delu.