ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – nenadomestljiva škoda – pravni standard – posebno upravičeni razlogi – poslabšanje zdravstvenega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbi – objektivno nova dejstva – pritožbene novote
Predmet pritožbenih novot so lahko samo subjektivno nova dejstva, to so dejstva, ki so že nastala v času odločanja sodišča prve stopnje, a stranka zanje brez svoje krivde ni vedela. Ni pa mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala kasneje (t. i. objektivno nova dejstva), ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik.
Dolžnik in njegova žena sta izredno slabega zdravstvenega stanja, katerega bi takojšnja izselitev lahko poslabšala. Poslabšanje zdravstvenega stanja pa je nenadomestljiva škoda, pred katero ZIZ varuje dolžnika, prav tako je le ta večja od škode, ki lahko zaradi odložitve izvršbe za tako kratek čas nastane upnikom.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2. SPZ člen 137, 153.
hipotekarna tožba – prenehanje zavarovane terjatve – osebni dolžnik – izbris osebnega dolžnika iz sodnega registra – potek enoletnega roka za uveljavljanje terjatve – zastavna pravica na nepremičninah – hipoteka – akcesornost hipoteke – prenehanje hipoteke
Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071345
ZDen člen 72, 72/2, 67, 67/3, 88, 88/1, 88/2. OZ člen 198, 299. ZPP člen 191, 253.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – aktivna legitimacija skrbnika za poseben primer – višina koristi – neprofitna najemnina – profitna najemnina- nečista denarna terjatev – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pravica do izjave – pisnost mnenja
Prvi tožnik je bil vsem štirim denacionalizacijskim upravičencem postavljen kot skrbnik za poseben primer v denacionalizacijskem postopku na podlagi 67. člena ZDen. Aktivna legitimacija prvega tožnika za vložitev tožbe kot skrbnika za poseben primer v imenu pokojnih denacionalizacijskih upravičencev, ni podana. Pokojna denacionalizacijska upravičenca namreč pravde ne moreta začeti, prav tako pa je v njunem imenu ne more začeti kdo drug. Od smrti dalje namreč fizične osebe ni več, zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Tožeča stranka se zato na določilo 211. člena ZZZDR o skrbniku za poseben primer sklicuje neutemeljeno.
V sodni praksi ni bilo sporno, da velja 15. dnevni rok za priglasitev pravdnih stroškov v primeru, ko tožena stranka ni bila predhodno obveščena o umiku in je bila o tem obveščena šele s prejemom sklepa o umiku, ni pa nobenega pravnega zadržka, da sodišče hkrati z umikom odloči tudi o pravdnih stroških.
plača – bruto znesek – neto znesek – trditveno in dokazno breme – ugovor dolžnika – obrazloženost ugovora – določenost predloga za izvršbo
V predmetni zadevi iz predloga za izvršbo sploh ne izhaja, na kakšen način je upnik od dosojenih bruto zneskov razlike v plači izračunal pripadajoče neto zneske, zato je od dolžnika neupravičeno zahtevati, da se izjasni do tega obračuna kakorkoli drugače kot s predložitvijo svojega izračuna, kar pa je dolžnik tudi storil. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik glede na dejstvo, da upnik v predlogu za izvršbo ni pojasnil, kako je izračunal dolgovani znesek, v zadostni meri utemeljil, kako je izračunal svoj dolg in je s tem podal zadostno trditveno podlago za ugovor, da je svojo obveznost iz sodbe kot izvršilnega naslova že izpolnil.
lastninska pravica – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za solastniški delež – solastnina – funkcionalno zemljišče – priposestvovanje – etažna lastnina
S postavljenim petitom tožnik zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za solastniški delež kot idealni (alikvotni) del nerazdeljene nepremičnine (stavbišča), na kateri stoji večstanovanjska hiša, ter enak (solastninski) delež na nepremičninah, za katere trdi, da predstavljajo funkcionalno zemljišče k stavbi. Zatrjuje pravnoposlovno pridobitev nečesa drugega (oziroma drugačnega predmeta) od tistega, za kar (oziroma za katerega) zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
ZD člen 163, 173, 173/1, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – tožba v pravdnem postopku
Po 221. členu ZD se naknadno najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju le, če dediči zanesljivo izkažejo, da tako premoženje obstaja in če med njimi obstaja soglasje, da določeno premoženje sodi v zapuščino. Če soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine med njimi ni, ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niti za prekinitev postopka po 212. členu ne. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
Namen uveljavitve zakonske domneve obstoja nevarnosti iz 1. alineje 1. točke 258. člena ZIZ je bil zgolj v sankcioniranju vsebinsko praznih in pavšalnih dolžnikovih ugovorov. Za takšno situacijo ne gre, kadar dolžnik daje razmerju z upnikom drugačno vsebino in to argumentirano obrazloži.
vrnitev darila v zapuščino – navajanje novih dejstev v zapuščinskem postopku – novote v pritožbi – uveljavljanje dedne pravice v pritožbi
Vprašanje prekluzije navajanja novih dejstev je v zapuščinskem postopku urejeno drugače (165. člen ZD), kar pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tiste novote v pritožbi, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – smrt zemljiškoknjižnega lastnika – sposobnost biti stranka postopka
Zemljiškoknjižno sodišče mora izpolnjevanje pogojev za vpis presojati strogo formalno. Med pogoji za dovolitev vpisa ni pogoja, da je oseba, proti kateri je vpis dovoljen, še živa (v nasprotnem primeru ne bi bilo nikoli mogoče izvesti sklepov o dedovanju). To je glede na zgoraj opisano načelo knjižnega pravnega prednika, v primeru pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice pa tudi glede na razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom v stvarnem pravu (odsvojiteljica je svoje obveznosti po pogodbi z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalnega posla) že v celoti izpolnila) logično. Okoliščina, da je darilna pogodba, ki je podlaga vpisu, v zapuščinskem postopku sporna, zato na vse povedano ne vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče namreč zaradi opisanega načela zakonitosti ne sme odločati o morebitnih spornih dejstvih. Pritožba očitno zamenjuje materialnopravno utemeljenost predloga za vpis s procesno sposobnostjo biti stranka.
URS člen 125. ZSZ člen 50. ZVO člen 21, 21/4. ZVO-1 člen 164.
zakonitost podzakonskih predpisov - exceptio illegalis - zavezanec za plačilo koncesnine - lastnik koncesionarja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - koncesija za posebno rabo vodnega zemljišča
Zavezanec za plačilo koncesnine je le koncesionar. Ne obstoji zakonska podlaga za naložitev kakršne koli obveznosti s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja, pa četudi je tožena stranka edini lastnik koncesionarja
Uveljavitev pravila „exceptio illegalis“ potrjuje, da so sodniki vezani tudi na podzakonske predpise, vendar le pod pogojem, da so ti ustavni in zakoniti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 13. ZPP člen 12, 108, 108/4, 168. ZNP člen 37.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določbe ZST-1 je treba razlagati na način, da lahko stranka predlaga oprostitev tudi še(le) potem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti, pri čemer pa praksa sodišč res ni enotna.
oprostitev plačila sodnih taks – presoja v času nastanka taksne obveznosti
Dolžnik je zatrjeval, da v letu 2011, ko je tudi nastala njegova taksna obveznost, posluje z izgubo in je v težkem likvidnostnem položaju. Pritožba utemeljeno opozarja, da je treba presoditi premoženjske, finančne ter likvidnostne sposobnosti zavezanca v času nastanka njegove taksne obveznosti. Pri tem so sodišču seveda v pomoč podatki iz obvezne izjave, ki vsebuje podatke iz zadnjega letnega poročila, v konkretnem primeru torej podatke za leto 2010, vendar lahko stranka vedno zatrjuje in dokazuje, da je stanje v relevantnem času drugačno, kot je to dolžnik storil tudi v predmetni zadevi.
Dogovor o plačilu z verižno kompenzacijo ne predstavlja nadomestne izpolnitve, pač pa gre le za operativno modaliteto izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiva.
Neuspeh dogovora o verižni kompenzaciji sodi v sfero tožene stranke, ker je edini učinek neizvršene verižne kompenzacije v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni bila izpolnjena.
Tožeča stranka je s tožbo na podlagi določbe 57. člena ZZZDR kot upnica prvega toženca zahtevala ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje toženih strank in da znaša delež vsake od strank eno polovico. V nadaljevanju je zahtevala izdajo začasne odredbe, to je prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru ob opisanem ne gre za regulacijsko začasno odredbo, saj njen namen ni regulacija razmerij med strankami, temveč za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje: na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca zagotoviti predmet izvršbe, to je delež na skupnem premoženju.
Glede na postavljene zahtevke in zatrjevanja tožnikov, da so na podlagi prodajnih pogodb poStanovanjskem zakonu pridobili poleg lastništva posameznega stanovanja tudi solastniški delež na funkcionalnem zemljišču stanovanjske stavbe Trg revolucije 9, kot izrecno izhaja iz določb četrtega odstavka točke IV prodajnih pogodb, solastniški delež pa je sorazmeren vrednosti stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v stanovanjski hiši ni dvoma, da predstavlja to predhodno vprašanje (ki v zgoraj navedenem upravnem postopku ni bilo razrešeno) za presojo zahtevka tožečih strank glede ničnosti prodajne pogodbe in izbrisne tožbe.
URS člen 35, 39. OZ člen 134, 183. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2,272/2-1.
regulacijska začasna odredba – test reverzibilnosti – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – denarna odškodnina pravni osebi – svoboda izražanja
Tožena stranka je medij, katerega poslanstvo je objavljanje informacij v realnem času (tj. v času, ko so informacije aktualne), zato bi izdaja začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožeča stranka, nesorazmerno posegla v pravice tožene stranke do svobode izražanja, pri čemer prejšnjega stanja ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka nikakor ne bi bilo mogoče več vzpostaviti.
Določba 105. člena OZ ureja posledice neizpolnitve obveznosti, kjer čas ni bistven element obveznosti. Gre za pogodbe, ki nimajo elementov fiksnosti. Kadar čas izpolnitve ni bistven element obveznosti, avtomatična razveza pogodbe ne pride v poštev, saj ni mogoče v naprej določiti, kakšni so interesi pogodbi zveste stranke. Če obveznost ni izpolnjena, ima lahko pogodbi zvesta stranka izpolnitveni interes ali interes, da pride do prenehanja pogodbe.