stroški postopka – delni uspeh - uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi – odškodninska pravda
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi, ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine, je sprejemljiv v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
ZIZ člen 240, 240/1. ZDavP-2 člen 113, 208, 208/2.
zavarovanje davčne terjatve – zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika – predlog za zavarovanje – davčna izvršba na dolžnikov delež v družbi – sredstvo zavarovanja
ZDavP-2 daje podlago za zavarovanje z zastavno pravico tudi na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi, za takšno zavarovanje pa se uporabljajo določbe ZIZ.
SODNI REGISTER – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057010
ZFPPIPP člen 440, 441, 430, 430/2.
pravnomočen sklep – objava na AJPES – stranka postopka – procesna legitimacija
Pravnomočnost sklepa pomeni, da se sklep ne more več izpodbijati s pritožbo. Kot je že ugotovilo pritožbeno sodišče v 6. odstavku, je bil sklep objavljen na spletnih straneh AJPES 15. 12. 2011. Vročitev sklepa subjektu vpisa se šteje za opravljeno 23. 12. 2011. Rok za pritožbo se mu je iztekel 03. 12. 2012. Ker pritožbe do tega dne ni vložil, je postal sklep pravnomočen 04. 12. 2012. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje imelo podlage za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Na podlagi te ugotovitve pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljene pritožbe iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 128. člen ZD, ker pokojni R.D. od Občine G. in nato Občine C. ni prejemal pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, pač pa protidajatev za izročene nepremičnine.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe
Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe in ne na podlagi 64. člena ZSpo. Utemeljene so torej navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – nenadomestljiva škoda – pravni standard – posebno upravičeni razlogi – poslabšanje zdravstvenega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbi – objektivno nova dejstva – pritožbene novote
Predmet pritožbenih novot so lahko samo subjektivno nova dejstva, to so dejstva, ki so že nastala v času odločanja sodišča prve stopnje, a stranka zanje brez svoje krivde ni vedela. Ni pa mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala kasneje (t. i. objektivno nova dejstva), ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik.
Dolžnik in njegova žena sta izredno slabega zdravstvenega stanja, katerega bi takojšnja izselitev lahko poslabšala. Poslabšanje zdravstvenega stanja pa je nenadomestljiva škoda, pred katero ZIZ varuje dolžnika, prav tako je le ta večja od škode, ki lahko zaradi odložitve izvršbe za tako kratek čas nastane upnikom.
V sodni praksi ni bilo sporno, da velja 15. dnevni rok za priglasitev pravdnih stroškov v primeru, ko tožena stranka ni bila predhodno obveščena o umiku in je bila o tem obveščena šele s prejemom sklepa o umiku, ni pa nobenega pravnega zadržka, da sodišče hkrati z umikom odloči tudi o pravdnih stroških.
plača – bruto znesek – neto znesek – trditveno in dokazno breme – ugovor dolžnika – obrazloženost ugovora – določenost predloga za izvršbo
V predmetni zadevi iz predloga za izvršbo sploh ne izhaja, na kakšen način je upnik od dosojenih bruto zneskov razlike v plači izračunal pripadajoče neto zneske, zato je od dolžnika neupravičeno zahtevati, da se izjasni do tega obračuna kakorkoli drugače kot s predložitvijo svojega izračuna, kar pa je dolžnik tudi storil. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik glede na dejstvo, da upnik v predlogu za izvršbo ni pojasnil, kako je izračunal dolgovani znesek, v zadostni meri utemeljil, kako je izračunal svoj dolg in je s tem podal zadostno trditveno podlago za ugovor, da je svojo obveznost iz sodbe kot izvršilnega naslova že izpolnil.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da je tožnik namerno zapeljal s ceste. To pomeni, da je prometno nesrečo uprizoril. Tako ne gre za zavarovalni primer (dogodek, ki je neodvisen od volje pogodbenikov), zato tožena stranka ni dolžna izplačati zavarovalnine po 943. členu OZ.
odškodninska odgovornost – padec na mokrih in spolzkih tleh – opustitev čiščenja – sklepčnost tožbe – premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka – zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Na podlagi ugotovitev, da so bila tla okrog vozička zaradi polite pijače pogosto mokra in posledično spolzka, da je bila zaradi tega nasploh, sploh pa v danem okolju, kjer se gibljejo tako starejši, manj okretni ljudje v oskrbi toženkinega zavarovanca, kot tudi zunanji obiskovalci, povečana nevarnost za poškodovanje, in da je bilo tveganje za nastanek poškodb možno zmanjšati že z nezahtevnimi in stroškovno sprejemljivimi ukrepi, je zavzeto stališče izpodbijane sodbe, da je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma zmanjšanje te nevarnosti, pa teh ni izkazal in je zato odškodninsko odgovoren za škodo zaradi padca na takih tleh, pravilno.
Stališče izpodbijane sodbe, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude, in da je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti, je pravilno.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – leasing avtomobila - trditveno in dokazno breme
V sporu, kolikšen je delež vsakega od zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) na skupnem premoženju, sodišče na podlagi 59. člena ZZZDR poleg njunega dohodka, res upošteva tudi druge okoliščine, kot so na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja, vendar le, če pravdni stranki takšne okoliščine (pravočasno) zatrjujeta. Pritožnik prvič v pritožbi navaja, da je tožnico vozil v službo in domov, kar bi lahko bila ena od upoštevnih okoliščin, vendar pa takšna navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Enako velja za trditev, da tožnica doma ni nič delala.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - poslovni naslov
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil družbi na poslovni naslov, vpisan v sodni register, dne 15. 02. 2012, vročen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o izbrisu iz sodnega registra, Srg 2012/4266-7 z dne 30. 01. 2012, kar dokazuje podpisana vročilnica za ta sklep. To potrjuje trditve družbe, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, sprejema uradne pošiljke.
lastninska pravica – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za solastniški delež – solastnina – funkcionalno zemljišče – priposestvovanje – etažna lastnina
S postavljenim petitom tožnik zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za solastniški delež kot idealni (alikvotni) del nerazdeljene nepremičnine (stavbišča), na kateri stoji večstanovanjska hiša, ter enak (solastninski) delež na nepremičninah, za katere trdi, da predstavljajo funkcionalno zemljišče k stavbi. Zatrjuje pravnoposlovno pridobitev nečesa drugega (oziroma drugačnega predmeta) od tistega, za kar (oziroma za katerega) zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
ZPol člen 73, 73/1. Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji člen 8, 9.
javni uslužbenec - policist - pravna pomoč - kazenski postopek - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
O zahtevi policista za zagotovitev pravne pomoči odloča generalni direktor komisije, ki mora oceniti, ali je policist, zoper katerega se vodi predkazenski ali kazenski postopek, nalogo opravil skladno s predpisi.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom. Načelo sorazmernosti, na katerega se dolžnica sklicuje tudi v pritožbi, je v izvršbi zato varovano na drug način, in sicer z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.