male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.
SODNI REGISTER – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057010
ZFPPIPP člen 440, 441, 430, 430/2.
pravnomočen sklep – objava na AJPES – stranka postopka – procesna legitimacija
Pravnomočnost sklepa pomeni, da se sklep ne more več izpodbijati s pritožbo. Kot je že ugotovilo pritožbeno sodišče v 6. odstavku, je bil sklep objavljen na spletnih straneh AJPES 15. 12. 2011. Vročitev sklepa subjektu vpisa se šteje za opravljeno 23. 12. 2011. Rok za pritožbo se mu je iztekel 03. 12. 2012. Ker pritožbe do tega dne ni vložil, je postal sklep pravnomočen 04. 12. 2012. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje imelo podlage za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Na podlagi te ugotovitve pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljene pritožbe iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe.
oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog – nastanek taksne obveznosti – učinek sklepa o oprostitvi plačila taks
Tožeča stranka je res že skupaj s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bilo o njem pravnomočno odločeno s sklepom VIII Pg 4963/2011-3 z dne 12. 12. 2011. Predlog, ki ga je vložila dne 01. 02. 2012, predstavlja nov predlog. Zato je za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi plačila taks odločilno, kdaj je bil vložen ta. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek nastala ob vložitvi tožbe, to je dne 22. 11. 2011, nov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil vložen dne 01. 02. 2012, se odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog prepozen, izkaže kot pravilna.
ZPol člen 73, 73/1. Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji člen 8, 9.
javni uslužbenec - policist - pravna pomoč - kazenski postopek - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
O zahtevi policista za zagotovitev pravne pomoči odloča generalni direktor komisije, ki mora oceniti, ali je policist, zoper katerega se vodi predkazenski ali kazenski postopek, nalogo opravil skladno s predpisi.
ZDR člen 6.a, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da bi imela kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja hujše posledice za delodajalca, ampak le, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
materialne avtorske pravice – odpoved avtorski pravici – male avtorske pravice – kolektivna organizacija – obvezno upravljanje malih avtorskih pravic – načelo teritorialnosti
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita ali ne. Avtor v takem primeru ne more določenemu uporabniku prepovedati uporabe svojega dela, prav tako pa mu ne more dovoliti brezplačne uporabe svojega dela.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški izvršilnih dejanj - dokaz z izvedencem - nov dokazni predlog - založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja
Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.
Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe
Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe in ne na podlagi 64. člena ZSpo. Utemeljene so torej navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - poslovni naslov
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil družbi na poslovni naslov, vpisan v sodni register, dne 15. 02. 2012, vročen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o izbrisu iz sodnega registra, Srg 2012/4266-7 z dne 30. 01. 2012, kar dokazuje podpisana vročilnica za ta sklep. To potrjuje trditve družbe, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, sprejema uradne pošiljke.
ZD člen 163, 173, 173/1, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – tožba v pravdnem postopku
Po 221. členu ZD se naknadno najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju le, če dediči zanesljivo izkažejo, da tako premoženje obstaja in če med njimi obstaja soglasje, da določeno premoženje sodi v zapuščino. Če soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine med njimi ni, ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niti za prekinitev postopka po 212. členu ne. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – nenadomestljiva škoda – pravni standard – posebno upravičeni razlogi – poslabšanje zdravstvenega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbi – objektivno nova dejstva – pritožbene novote
Predmet pritožbenih novot so lahko samo subjektivno nova dejstva, to so dejstva, ki so že nastala v času odločanja sodišča prve stopnje, a stranka zanje brez svoje krivde ni vedela. Ni pa mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala kasneje (t. i. objektivno nova dejstva), ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik.
Dolžnik in njegova žena sta izredno slabega zdravstvenega stanja, katerega bi takojšnja izselitev lahko poslabšala. Poslabšanje zdravstvenega stanja pa je nenadomestljiva škoda, pred katero ZIZ varuje dolžnika, prav tako je le ta večja od škode, ki lahko zaradi odložitve izvršbe za tako kratek čas nastane upnikom.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0068666
ZZVZZ člen 62c, 62c-4.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – odpoved pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju – obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zato ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico oziroma ne pomeni odpovedi pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
stroški postopka – delni uspeh - uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi – odškodninska pravda
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi, ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine, je sprejemljiv v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.