ne ultra alterum tantum – bančne vloge – argument teleološke redukcije
V obligacijskih razmerjih trajanja, kakršno je razmerje bančnega depozita, kjer banka obresti sproti pripisuje glavnici, pravila ne ultra alterum antum ni mogoče uporabiti.
izvršilni naslov - pogodba o revolving kratkoročnem kreditu – neposredno izvršljiv notarski zapis – primernost za izvršbo – obseg izpolnitve obveznosti
Pogodba o revolving kratkoročnem kreditu v notarskem zapisu ni primeren izvršilni naslov za izvršbo, ker ji manjka obseg izpolnitve obveznosti.
oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog – nastanek taksne obveznosti – učinek sklepa o oprostitvi plačila taks
Tožeča stranka je res že skupaj s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bilo o njem pravnomočno odločeno s sklepom VIII Pg 4963/2011-3 z dne 12. 12. 2011. Predlog, ki ga je vložila dne 01. 02. 2012, predstavlja nov predlog. Zato je za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi plačila taks odločilno, kdaj je bil vložen ta. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek nastala ob vložitvi tožbe, to je dne 22. 11. 2011, nov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil vložen dne 01. 02. 2012, se odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog prepozen, izkaže kot pravilna.
male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.
predlog za izvršbo – firma pravne osebe – označba pravne osebe – predlog za odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe – pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice – izredno pravno sredstvo
Izvršilni naslov, ki vsebuje napako pri zapisu imena strank, ni absolutno ničen, ampak je to napako mogoče kasneje odpraviti tudi v izvršilnem postopku. Minimalne napake lahko sodišče ob nesporni identiteti preprosto celo prezre, zgolj pomanjkanje pomišljaja v firmi pravne osebe ne more vplivati na nesporno identiteto stranke.
Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice ne pomeni izrednega pravnega sredstva v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi upravičeval odlog izvršbe. Izredna pravna sredstva izrecno določa ZPP v členih od 367. do 401.
Težko nadomestljiva škoda je taka škoda, ki presega tisto, ki je zajeta že v realizaciji izvršbe.
stroški postopka – delni uspeh - uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi – odškodninska pravda
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi, ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine, je sprejemljiv v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
ZIZ člen 240, 240/1. ZDavP-2 člen 113, 208, 208/2.
zavarovanje davčne terjatve – zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika – predlog za zavarovanje – davčna izvršba na dolžnikov delež v družbi – sredstvo zavarovanja
ZDavP-2 daje podlago za zavarovanje z zastavno pravico tudi na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi, za takšno zavarovanje pa se uporabljajo določbe ZIZ.
ZPol člen 73, 73/1. Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji člen 8, 9.
javni uslužbenec - policist - pravna pomoč - kazenski postopek - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
O zahtevi policista za zagotovitev pravne pomoči odloča generalni direktor komisije, ki mora oceniti, ali je policist, zoper katerega se vodi predkazenski ali kazenski postopek, nalogo opravil skladno s predpisi.
SODNI REGISTER – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057010
ZFPPIPP člen 440, 441, 430, 430/2.
pravnomočen sklep – objava na AJPES – stranka postopka – procesna legitimacija
Pravnomočnost sklepa pomeni, da se sklep ne more več izpodbijati s pritožbo. Kot je že ugotovilo pritožbeno sodišče v 6. odstavku, je bil sklep objavljen na spletnih straneh AJPES 15. 12. 2011. Vročitev sklepa subjektu vpisa se šteje za opravljeno 23. 12. 2011. Rok za pritožbo se mu je iztekel 03. 12. 2012. Ker pritožbe do tega dne ni vložil, je postal sklep pravnomočen 04. 12. 2012. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje imelo podlage za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Na podlagi te ugotovitve pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljene pritožbe iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški izvršilnih dejanj - dokaz z izvedencem - nov dokazni predlog - založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja
Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.
Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom. Načelo sorazmernosti, na katerega se dolžnica sklicuje tudi v pritožbi, je v izvršbi zato varovano na drug način, in sicer z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
Procesna dejanja in osebne okoliščine upnika, ki je že dvakrat zapored kupil dolžnikovi nepremičnini na javni dražbi, ne da bi nato položil kupnino zanju, ob tem pa mu kot upniku nikoli ni bilo treba plačati varščine za pristop na dražbeni narok, kažejo na ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, obenem pa tudi na namerno in neupravičeno preprečevanje zaključka izvršilnega postopka.
Sodišče v primeru, ko kupec v roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo kupnine drugega najboljšega kupca.
navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov – materialno procesno vodstvo
Sodišče je materialno-procesno vodstvo dolžno opraviti, če je strankina trditev ali dokazna ponudba pomanjkljiva. Gre za to, da sodišče stranki pomaga, da dopolni posamezne navedbe o pomembnih dejstvih in dopolni posamezna dokazila. Nedopustno pa je, da je sodišče stranki dopustilo, da je v določenem roku po prvem naroku vlogo dopolnila in to tudi z dokazi, na katere se do konca glavne obravnave sploh ni sklicevala.
ZDR člen 6.a, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da bi imela kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja hujše posledice za delodajalca, ampak le, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršba na premičnine
Res je sprejeto stališče, da nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej da so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in da v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj. Prav tako ne gre absolutno in brez pridržkov enačiti kriterijev glede izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru, ko se izvršba nanaša na prodajo nepremičnine, na kateri tretji uveljavlja kakšno svojo pravico, s prodajo premičnih stvari, ki jih je sicer mogoče nadomestiti.