ZZZPB člen 17.c, 17.c/1, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 6, 8, 10.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - svetovalni razgovor - zdravniško opravičilo
Tožena stranka je tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, saj se ni javil na svetovalni razgovor. Na navedeno ne vpliva dejstvo (ki ga zatrjuje tožnik), da je zbolel in da je skušal o tem toženo stranko obvestiti preko telefona, saj telefonski klic, na katerega se nihče ne javi, ne predstavlja opravičila za izostanek s svetovalnega razgovora.
Grožnja s strani tožene stranke, da bo tožniku v delovno knjižico vpisala, da je bil na delu vinjen, pri tožniku ni mogla povzročiti utemeljenega strahu, zaradi katerega bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, neveljavna (izpodbojna).
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 257, 263.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je podal izjavo, da se je v imenu samostojnega podjetnika, ki opravlja dejavnost taksi prevozov, dogovoril z direktorjem letališča za nemoteno opravljanje taksi prevozov. Za presojo utemeljenosti teh očitkov ni bistveno, da tožnikova izjava ni napisala na dopisu z glavo in logotipom delodajalca, saj se je tožnik v dopisu predstavil z uradnim nazivom, ki ga ima kot javni uslužbenec.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPP člen 254, 286, 286/5, 286.a, 337.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe - pritožbena novota
Tožnica je pravočasno podala pripombe na izvedensko mnenje. Predlagala je, da sodni izvedenec odgovori na vprašanje, ali bi bila tožnica ob ustrezni utemeljitvi predlogov obeh zdravnikov za podaljšanje bolniškega staleža, v katerih bi bil naveden in opisan psihosocialni element in novo nastale motnje pri tožnici, upravičena do podaljšanja bolniškega staleža. Te pripombe je sodišče prve stopnje upoštevalo in sodnega izvedenca tudi zaslišalo. Drugih pripomb pa tožnica na izvedensko mnenje ni podala niti ni sodnemu izvedencu na glavni obravnavi postavljala vprašanj. Njene dodatne pripombe, ki jih je prvič navedla šele v pritožbi, so glede na opisana dejstva prepozne in kot takšne neupoštevne.
ZDR člen 6.a, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da bi imela kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja hujše posledice za delodajalca, ampak le, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0068666
ZZVZZ člen 62c, 62c-4.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – odpoved pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju – obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zato ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico oziroma ne pomeni odpovedi pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
sposobnost za razsojanje – ničnost – poslovna sposobnost – neobstoječa pogodba
Na podlagi ugotovitve, da tožnica v času sklepanja sporne pogodbe ni bila sposobna za razsojanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pogodba neobstoječa oziroma nična. Sposobnost za razsojanje je namreč izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe.
materialne avtorske pravice – odpoved avtorski pravici – male avtorske pravice – kolektivna organizacija – obvezno upravljanje malih avtorskih pravic – načelo teritorialnosti
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita ali ne. Avtor v takem primeru ne more določenemu uporabniku prepovedati uporabe svojega dela, prav tako pa mu ne more dovoliti brezplačne uporabe svojega dela.
oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog – nastanek taksne obveznosti – učinek sklepa o oprostitvi plačila taks
Tožeča stranka je res že skupaj s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bilo o njem pravnomočno odločeno s sklepom VIII Pg 4963/2011-3 z dne 12. 12. 2011. Predlog, ki ga je vložila dne 01. 02. 2012, predstavlja nov predlog. Zato je za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi plačila taks odločilno, kdaj je bil vložen ta. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek nastala ob vložitvi tožbe, to je dne 22. 11. 2011, nov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil vložen dne 01. 02. 2012, se odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog prepozen, izkaže kot pravilna.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079541
ZIL-1 člen 3, 3/2, 44, 44/1, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b, 119/3. ZPP člen 214, 214/2, 347, 347/2, 347/3, 347/3-1. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110, 110/2.
nacionalna blagovna znamka - blagovna znamka Skupnosti - izbris blagovne znamke - prepoved uporabe znaka - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - zamenljivost znamke - podobnost znaka - podobnost blaga
CTM uživa varstvo v Sloveniji po Uredbi in po ZIL-1, nacionalna blagovna znamke pa le po ZIL-1. Na podlagi ZIL-1 proti CTM ni mogoče uveljavljati nobenih zahtevkov. Obe blagovni znamki sta podvrženi načelu teritorialnosti. Imetnik CTM tako uživa varstvo po vsej Skupnosti, imetnik nacionalne blagovne znamke pa le v tisti državi, ki pravico prizna.
Za presojo podobnosti blaga je potrebno upoštevati blago, ki ga ščiti blagovna znamka, ne pa izdelkov, ki se. dejansko prodajajo pod to znamko. Za pravilno presojo podobnosti niso pomembni konkretni izdelki, pač pa blago, na katero se registrirana znamka nanaša.
Uredba ne vpliva na pravico do začetka postopka po civilnem pravu države članice za prepoved uporabe CTM, če se uporaba nacionalne blagovne znamke lahko prepove po pravu te države članice. Ker bi se prepoved uporabe blagovne znamke (če bi bila ta znamka nacionalna znamka) nedvomno dosegla na podlagi tožbe po 120. členu ZIL-1, taka presoja predstavlja podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka po drugem odstavku 110. člena Uredbe.
ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – nenadomestljiva škoda – pravni standard – posebno upravičeni razlogi – poslabšanje zdravstvenega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbi – objektivno nova dejstva – pritožbene novote
Predmet pritožbenih novot so lahko samo subjektivno nova dejstva, to so dejstva, ki so že nastala v času odločanja sodišča prve stopnje, a stranka zanje brez svoje krivde ni vedela. Ni pa mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala kasneje (t. i. objektivno nova dejstva), ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik.
Dolžnik in njegova žena sta izredno slabega zdravstvenega stanja, katerega bi takojšnja izselitev lahko poslabšala. Poslabšanje zdravstvenega stanja pa je nenadomestljiva škoda, pred katero ZIZ varuje dolžnika, prav tako je le ta večja od škode, ki lahko zaradi odložitve izvršbe za tako kratek čas nastane upnikom.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Procesna dejanja in osebne okoliščine upnika, ki je že dvakrat zapored kupil dolžnikovi nepremičnini na javni dražbi, ne da bi nato položil kupnino zanju, ob tem pa mu kot upniku nikoli ni bilo treba plačati varščine za pristop na dražbeni narok, kažejo na ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, obenem pa tudi na namerno in neupravičeno preprečevanje zaključka izvršilnega postopka.
Sodišče v primeru, ko kupec v roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo kupnine drugega najboljšega kupca.
ZPol člen 73, 73/1. Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji člen 8, 9.
javni uslužbenec - policist - pravna pomoč - kazenski postopek - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
O zahtevi policista za zagotovitev pravne pomoči odloča generalni direktor komisije, ki mora oceniti, ali je policist, zoper katerega se vodi predkazenski ali kazenski postopek, nalogo opravil skladno s predpisi.
male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.