redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - odpovedni rok - bolniški stalež - krajši delovni čas
Če je delavec ob izreku odpovednega roka, ki je določen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, začasno nezmožen za delo, mu delovno razmerje preneha šele, ko postane zmožen za delo, pa četudi le za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
ZZZPB člen 17.c, 17.c/1, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 6, 8, 10.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - svetovalni razgovor - zdravniško opravičilo
Tožena stranka je tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, saj se ni javil na svetovalni razgovor. Na navedeno ne vpliva dejstvo (ki ga zatrjuje tožnik), da je zbolel in da je skušal o tem toženo stranko obvestiti preko telefona, saj telefonski klic, na katerega se nihče ne javi, ne predstavlja opravičila za izostanek s svetovalnega razgovora.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPP člen 8, 357.
začasna nezmožnost za delo - skrajšani delovni čas - dokazovanje - sodni izvedenec - tožbeni zahtevek - prekoračitev zahtevka
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala priznanje bolniškega staleža za sporno obdobje v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Ker je sodišče prve stopnje odločilo preko tako oblikovanega tožbenega zahtevka in za sporno obdobje ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo (na pritožbeni ugovor tožene stranke) razveljavilo.
plača – bruto znesek – neto znesek – trditveno in dokazno breme – ugovor dolžnika – obrazloženost ugovora – določenost predloga za izvršbo
V predmetni zadevi iz predloga za izvršbo sploh ne izhaja, na kakšen način je upnik od dosojenih bruto zneskov razlike v plači izračunal pripadajoče neto zneske, zato je od dolžnika neupravičeno zahtevati, da se izjasni do tega obračuna kakorkoli drugače kot s predložitvijo svojega izračuna, kar pa je dolžnik tudi storil. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik glede na dejstvo, da upnik v predlogu za izvršbo ni pojasnil, kako je izračunal dolgovani znesek, v zadostni meri utemeljil, kako je izračunal svoj dolg in je s tem podal zadostno trditveno podlago za ugovor, da je svojo obveznost iz sodbe kot izvršilnega naslova že izpolnil.
oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog – nastanek taksne obveznosti – učinek sklepa o oprostitvi plačila taks
Tožeča stranka je res že skupaj s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bilo o njem pravnomočno odločeno s sklepom VIII Pg 4963/2011-3 z dne 12. 12. 2011. Predlog, ki ga je vložila dne 01. 02. 2012, predstavlja nov predlog. Zato je za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi plačila taks odločilno, kdaj je bil vložen ta. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek nastala ob vložitvi tožbe, to je dne 22. 11. 2011, nov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil vložen dne 01. 02. 2012, se odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog prepozen, izkaže kot pravilna.
navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov – materialno procesno vodstvo
Sodišče je materialno-procesno vodstvo dolžno opraviti, če je strankina trditev ali dokazna ponudba pomanjkljiva. Gre za to, da sodišče stranki pomaga, da dopolni posamezne navedbe o pomembnih dejstvih in dopolni posamezna dokazila. Nedopustno pa je, da je sodišče stranki dopustilo, da je v določenem roku po prvem naroku vlogo dopolnila in to tudi z dokazi, na katere se do konca glavne obravnave sploh ni sklicevala.
Procesna dejanja in osebne okoliščine upnika, ki je že dvakrat zapored kupil dolžnikovi nepremičnini na javni dražbi, ne da bi nato položil kupnino zanju, ob tem pa mu kot upniku nikoli ni bilo treba plačati varščine za pristop na dražbeni narok, kažejo na ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, obenem pa tudi na namerno in neupravičeno preprečevanje zaključka izvršilnega postopka.
Sodišče v primeru, ko kupec v roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo kupnine drugega najboljšega kupca.
odškodninska odgovornost – padec na mokrih in spolzkih tleh – opustitev čiščenja – sklepčnost tožbe – premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka – zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Na podlagi ugotovitev, da so bila tla okrog vozička zaradi polite pijače pogosto mokra in posledično spolzka, da je bila zaradi tega nasploh, sploh pa v danem okolju, kjer se gibljejo tako starejši, manj okretni ljudje v oskrbi toženkinega zavarovanca, kot tudi zunanji obiskovalci, povečana nevarnost za poškodovanje, in da je bilo tveganje za nastanek poškodb možno zmanjšati že z nezahtevnimi in stroškovno sprejemljivimi ukrepi, je zavzeto stališče izpodbijane sodbe, da je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma zmanjšanje te nevarnosti, pa teh ni izkazal in je zato odškodninsko odgovoren za škodo zaradi padca na takih tleh, pravilno.
Stališče izpodbijane sodbe, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude, in da je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti, je pravilno.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršba na premičnine
Res je sprejeto stališče, da nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej da so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in da v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj. Prav tako ne gre absolutno in brez pridržkov enačiti kriterijev glede izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru, ko se izvršba nanaša na prodajo nepremičnine, na kateri tretji uveljavlja kakšno svojo pravico, s prodajo premičnih stvari, ki jih je sicer mogoče nadomestiti.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – nenadomestljiva škoda – pravni standard – posebno upravičeni razlogi – poslabšanje zdravstvenega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbi – objektivno nova dejstva – pritožbene novote
Predmet pritožbenih novot so lahko samo subjektivno nova dejstva, to so dejstva, ki so že nastala v času odločanja sodišča prve stopnje, a stranka zanje brez svoje krivde ni vedela. Ni pa mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala kasneje (t. i. objektivno nova dejstva), ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik.
Dolžnik in njegova žena sta izredno slabega zdravstvenega stanja, katerega bi takojšnja izselitev lahko poslabšala. Poslabšanje zdravstvenega stanja pa je nenadomestljiva škoda, pred katero ZIZ varuje dolžnika, prav tako je le ta večja od škode, ki lahko zaradi odložitve izvršbe za tako kratek čas nastane upnikom.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071345
ZDen člen 72, 72/2, 67, 67/3, 88, 88/1, 88/2. OZ člen 198, 299. ZPP člen 191, 253.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – aktivna legitimacija skrbnika za poseben primer – višina koristi – neprofitna najemnina – profitna najemnina- nečista denarna terjatev – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pravica do izjave – pisnost mnenja
Prvi tožnik je bil vsem štirim denacionalizacijskim upravičencem postavljen kot skrbnik za poseben primer v denacionalizacijskem postopku na podlagi 67. člena ZDen. Aktivna legitimacija prvega tožnika za vložitev tožbe kot skrbnika za poseben primer v imenu pokojnih denacionalizacijskih upravičencev, ni podana. Pokojna denacionalizacijska upravičenca namreč pravde ne moreta začeti, prav tako pa je v njunem imenu ne more začeti kdo drug. Od smrti dalje namreč fizične osebe ni več, zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Tožeča stranka se zato na določilo 211. člena ZZZDR o skrbniku za poseben primer sklicuje neutemeljeno.
ne ultra alterum tantum – bančne vloge – argument teleološke redukcije
V obligacijskih razmerjih trajanja, kakršno je razmerje bančnega depozita, kjer banka obresti sproti pripisuje glavnici, pravila ne ultra alterum antum ni mogoče uporabiti.