Fotokopija pooblastila stečajnega upravitelja tožene stranke odvetniku, na kateri se nahaja originalen žig odvetnika in njegov podpis, ni pooblastilo, ki mora biti predloženo v originalu. Iz tega razloga se pritožba s takšnimi pooblastilom (fotokopijo pooblastila) kot nepopolna zavrže.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odškodnina
Ker tožniku ni mogoče očitati nobene od kršitev, ki so bile predmet predhodnih pisnih opozoril (utemeljenost pisnega opozorila pa je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že zato nezakonita. Pa tudi sicer tožnikovo nekajminutno zamujanje na delo (14 minut, 2 minuti in 6 minut) ni dovolj tehten razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot eno najhujših sankcij za kršitev pogodbenih obveznosti.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
Tožnica je v prometni nezgodi utrpela zvin desnega kolena tretje stopnje in interkondilične eminence kolena s premikom, zato je primerna odškodnina za negmotno škodo 12.800,00 EUR, kar predstavlja 13 povprečnih plač v času sojenja.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – domneva obstoja izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu – pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožnica v pritožbi nadalje zatrjuje, da na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu dejansko posluje in v dokaz tem navedbam predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika družbe. S tem izpodbija ugotovljen obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Vendar v prid navedeni trditvi ne ponudi nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na dejansko poslovanje družbe na v sodni register vpisanem poslovnem naslovu. Trditvena podlaga za presojo dejanskega poslovanja družbe na tem naslovu je torej tako pomanjkljiva, da je sodišče tudi s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more preizkusiti. Tako kot v pravdnem postopku tudi v registrskem postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ob smiselni uporabi določb ZPP velja, da se dokazi ne izvajajo v informativne namene, torej z namenom, da bi se z dokazom dopolnile nepopolne navedbe o pravno relevantnih dejstvih.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku – resničnost izjave družbenika
Sodna odločba, ki nalaga določene obveznosti družbi, obvezuje družbo, da jih v poslovnih knjigah ustrezno upošteva. Zato izjava družbenika, da so poplačane vse obveznosti družbe, v trenutku, ko je zoper družbo že izdana sodba, s katero ji nalaga obveznost plačila terjatve upniku, družba pa te terjatve še ni plačala, ne more biti v tistem trenutku resnična.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 430, 430/2, 439, 439/2. ZSReg člen 15.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrglo. Ker v postopkih za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo utemeljenosti izdaje sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je pomembno le, ali je prvostopenjsko sodišče ta sklep sprejelo po preteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti tega sklepa.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec ima v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela. Kaj pomeni izraz „ob poteku poskusnega dela“, je stvar sodne razlage. Ravnanje tožene stranke v konkretnem primeru, ko je tožnici vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 13 dni pred potekom poskusnega dela in ji delovno razmerje zaključila z dnem poteka poskusnega dela, je zakonito.
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delavcu ni treba zagotoviti zagovora, saj to ni zakonski pogoj za zakonitost odpovedi. Neuspešno opravljeno poskusno delo ni krivdni razlog za odpoved, delodajalec mora le dokazati, da delavec ni izpolnil pričakovanj, delavcu pa ni potrebno zagotoviti še zagovora pred odpovedjo.
ZPP člen 277, 278, 278/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka - terjatev iz delovnega razmerja
Dejstvo, da je toženec v odgovoru na tožbo za določene tožbene zahtevke navedel, da niso bili plačani iz razloga, ker ni bilo denarja, oz. da je zahtevek utemeljen do določene višine, ne daje podlage za izdajo zamudne sodbe, temveč eventualno za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, vendar bi bilo tudi pred tem potrebno s tožencem razčistiti, glede na laične vloge, ali dejansko pripoznava tožbene zahtevke v določenih delih. Nikakor pa ni mogoče v primeru, ko je toženec odgovoril na tožbo, čeprav z laično vlogo, izdati delne zamudne sodbe.
izvršilni stroški – potrebni stroški – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rubež premičnin
Ker je izvršilno sodišče, skladno z upnikovim predlogom za izvršbo, dovolilo izvršbo za poplačilo denarne terjatve z več sredstvi in predmeti izvršbe, je bil rubež premičnin, ki ga je poskusil opraviti izvršitelj še pred celotnim poplačilom upnikove terjatve, upravičen. Stroške izvršitelja je zato upniku dolžan povrniti dolžnik, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni.
Tožnici sta vključeni v regijsko dežurno službo, kar pa ne pomeni, da dežurstvo opravljata kot urgentno službo, da bi bili upravičeni do plače, določene za takšno delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok
Zapis tožnice v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca), da prosi za sporazumno takojšnjo razrešitev, ne pomeni, da predlaga sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi (ampak le eventualno za skrajšanje odpovednega roka). Ker stranki po odpovedi (delavca) nista sklenili sporazuma o skrajšanju odpovednega roka za ustrezno odpravnino, ki bi jo prejela tožnica, je tožnica upravičena do odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0072366
OZ člen 12, 82, 82/1, 627, 649, 1016, 1016/2, 1017, 1017/1, 1019, 1019/4, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. ZPP člen 8, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 10, 10/3, 11, 11/3, 12, 12/1.
ugotavljanje pogodbenih obveznosti - razlaga pogodbe - poroštvena pogodba - pogojno poroštvo - neizvedena dela - manjvrednost izvedenih del - pogodbena kazen - uzance - dokazna ocena - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo
Investitorja sta se tožeči stranki zavezala, da bosta v kolikor G. (v tem postopku tretjetožena stranka, v Dogovoru pa opredeljena kot naročnik) ne bo plačal izvajalcu (tožeči stranki) zapadlih obveznosti po potrjenih situacijah, izdanih po pogodbi št. 420/07 -G z dne 07. 08. 2007, namesto naročnika poravnala dolg po potrjenih zapadlih situacijah. Navedena izjava investitorjev tožeči stranki ima vse sestavine poroštvene pogodbe iz 1012. člena OZ, ne glede na to, kako je taka vsebina poimenovana. Navedeno poroštvo v dogovoru pa je bilo vezano na potrditev obveznosti tretjetožene stranke iz zapadlih situacij. Gre torej za pogojno poroštvo po drugem odstavku 1016. člena OZ.
Sodišče ni dolžno izvajati prav vseh predlaganih dokazov za ugotavljanje določenega pravno relevantnega dejstva. Kadar na podlagi že izvedenih dokazov sodišče s stopnjo gotovosti ugotovi določeno pravno relevantno dejstvo, se izkaže dokazovanje o neobstoju tega dejstva nepotrebno obremenjevanje postopka.