neupravičena pridobitev – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izognitev sili – spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi
Prikrajšanec je upravičen zahtevati povračilo tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda kljub temu plača (prikrajšanja torej ne želi), ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko ob neplačilu zadele kakšne posledice in ki se mu razen s plačilom težko izogne.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - varnostni zadržek - pravica do obrambe - ugovor
Glede na to, da je tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja obrazložila vsebino varnostnega zadržka, je bila tožniku v ugovornem postopku zagotovljena možnost obrambe.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice
V postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, pridobi z vknjižbo (1. odst. 244. čl. ZIZ). Za predmetno zadevo je torej pomembno (le), ali je bila pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom v zemljiški knjigi vknjižena zastavna pravica.
Nečakinji zapustnice ne pripada pravica do nujnega deleža na podlagi vstopne pravice po umrlem očetu – bratu zapustnice, saj je po stališču pravne teorije v primeru uporabe instituta vstopne pravice nujni dedič lahko zgolj oseba, ki jih ZD v 25. členu priznava to lastnost.
ugovor krajevne pristojnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, je prepozen.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 271, 271/1-1, 272. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o prodaji in nakupu električne energije – izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem, ali obstojijo domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje iz 272. čl. ZFPPIPP, ni pa presojalo, ali je zaradi izvedenih plačil računov za električno energijo s spornimi asignacijami prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
ZIZ člen 38, 38/7. ZPP člen 154, 154/2, 156, 156/1.
stroški postopka – zamudne obresti od stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev zamudnih obresti od stroškov – naključje, ki se je primerilo upniku
Samo zato, ker upnik v predlogu za izvršbo zakonskih zamudnih obresti od nadaljnjih izvršilnih stroškov ni zahteval, še ne more biti prekludiran v svoji pravici do priznanja zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki jih priglaša v nadaljnjih vlogah v postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - fikcija vročitve
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, je bistveno, da je odpoved podana znotraj 30-dnevnega roka, ki začne teči od trenutka, ko se delodajalec seznani z razlogom za odpoved (s kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja). Vročena je lahko tudi po izteku tega roka, kot v konkretnem primeru, ko vročevalec delavca ni našel na naslovu njegovega prebivališča, tako da mu je obvestilo o tem, kje je pisanje in o roku za dvig pisanja, pustil v hišnem predalčniku. Odpoved se je nato štela za vročeno po 15-dneh.
ZJU člen 24, 24/3, 83, 83/5, 83/8, 154, 154/1, 154/1-3.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - uradnik - razrešitev - dokončna odločba - odpravnina - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Ker pritožba zoper odločitev o kršitvi pravic iz delovnega razmerja v primeru prenehanja delovnega razmerja zadrži izvršitev odločbe, je lahko tožniku - javnemu uslužbencu - delovno razmerje zakonito prenehalo šele, ko je sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen, torej šele z dnem vročitve sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep organa prve stopnje.
Fotokopija pooblastila stečajnega upravitelja tožene stranke odvetniku, na kateri se nahaja originalen žig odvetnika in njegov podpis, ni pooblastilo, ki mora biti predloženo v originalu. Iz tega razloga se pritožba s takšnimi pooblastilom (fotokopijo pooblastila) kot nepopolna zavrže.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070084
ZSReg člen 40, 40/1, 40/1-3. ZGD-1 člen 501, 501/1, 502, 502/1, 502/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 44, 44/3, 44/3-2.
Ureditev sprememb v družbi, ki nastanejo zaradi posledic izstopa družbenika, je prepuščena preostalim družbenikom. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da lahko družbenik, ki je izstopil iz družbe na podlagi izstopne izjave spreminja Družbeno pogodbo in odloči, da bo njegov delež pripadel družbi. ZGD kot matični zakon, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb takšne možnosti ne predvideva, prav tako ne predvideva, da bi poslovni delež, ki je zaradi izstopa družbenika prenehal pripadel družbi kot lastni poslovni delež. To pa pomeni, da Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register nima podlage, da predpisuje v 2. točki 3. odst. 44. člena, da se v primeru vpisa izstopa družbenika pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika (izstopajočega) vpišejo podatki o družbi (lastni poslovni delež).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – domneva obstoja izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu – pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožnica v pritožbi nadalje zatrjuje, da na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu dejansko posluje in v dokaz tem navedbam predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika družbe. S tem izpodbija ugotovljen obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Vendar v prid navedeni trditvi ne ponudi nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na dejansko poslovanje družbe na v sodni register vpisanem poslovnem naslovu. Trditvena podlaga za presojo dejanskega poslovanja družbe na tem naslovu je torej tako pomanjkljiva, da je sodišče tudi s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more preizkusiti. Tako kot v pravdnem postopku tudi v registrskem postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ob smiselni uporabi določb ZPP velja, da se dokazi ne izvajajo v informativne namene, torej z namenom, da bi se z dokazom dopolnile nepopolne navedbe o pravno relevantnih dejstvih.
Tožnica je v prometni nezgodi utrpela zvin desnega kolena tretje stopnje in interkondilične eminence kolena s premikom, zato je primerna odškodnina za negmotno škodo 12.800,00 EUR, kar predstavlja 13 povprečnih plač v času sojenja.
starostna pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - prenehanje zavarovanja
Četudi zavarovancu preneha zavarovanje, se mu starostna pokojnina ne more pričeti izplačevati, če ne izpolnjuje pogojev, ki so za pridobitev pravice do starostne pokojnine določeni v ZPIZ-1 (pokojninska doba, starost).
ZDZdr člen 62, 62/4, 68. ZNP člen 35. ZPP člen 343, 343/4.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo – premestitev na odprti oddelek
Pravni interes zadržane osebe za odločitev o pritožbi ni podan, ker je bil v času od izdaje izpodbijanega sklepa do odločanja o pritožbi premeščen na odprti oddelek psihiatrične bolnišnice, v takem primeru pa odločitev sodišča ni več potrebna.
ZPP člen 195, 196, 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179.
zamudna sodba - delna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - navadni sospornik - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) in drugotožena stranka (zavarovalnica, pri kateri ima tožnikov delodajalec zavarovano odgovornost za škodo) sta v sporu, v katerem tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, navadna sospornika. Iz tega razloga se učinki pravdnih dejanj ene tožene stranke ne raztezajo na drugo toženo stranko, sodišče prve stopnje pa je - glede na to, da so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo le zoper prvotoženo stranko, ki na tožbo ni odgovorila.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 430, 430/2, 439, 439/2. ZSReg člen 15.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrglo. Ker v postopkih za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo utemeljenosti izdaje sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je pomembno le, ali je prvostopenjsko sodišče ta sklep sprejelo po preteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti tega sklepa.
ZPP člen 277, 278, 278/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka - terjatev iz delovnega razmerja
Dejstvo, da je toženec v odgovoru na tožbo za določene tožbene zahtevke navedel, da niso bili plačani iz razloga, ker ni bilo denarja, oz. da je zahtevek utemeljen do določene višine, ne daje podlage za izdajo zamudne sodbe, temveč eventualno za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, vendar bi bilo tudi pred tem potrebno s tožencem razčistiti, glede na laične vloge, ali dejansko pripoznava tožbene zahtevke v določenih delih. Nikakor pa ni mogoče v primeru, ko je toženec odgovoril na tožbo, čeprav z laično vlogo, izdati delne zamudne sodbe.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
Ob upoštevanju ustavne odločbe opr. št. Up-63/03, iz katere izhaja, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, ker mu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in pomeni odmeno za njegovo dotedanje delo pri delodajalcu, se delavec ne more odpovedati niti pravici do izplačila (prejema) odpravnine.