ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 271, 271/1-1, 272. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o prodaji in nakupu električne energije – izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem, ali obstojijo domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje iz 272. čl. ZFPPIPP, ni pa presojalo, ali je zaradi izvedenih plačil računov za električno energijo s spornimi asignacijami prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
ZIZ člen 38, 38/7. ZPP člen 154, 154/2, 156, 156/1.
stroški postopka – zamudne obresti od stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev zamudnih obresti od stroškov – naključje, ki se je primerilo upniku
Samo zato, ker upnik v predlogu za izvršbo zakonskih zamudnih obresti od nadaljnjih izvršilnih stroškov ni zahteval, še ne more biti prekludiran v svoji pravici do priznanja zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki jih priglaša v nadaljnjih vlogah v postopku.
Nečakinji zapustnice ne pripada pravica do nujnega deleža na podlagi vstopne pravice po umrlem očetu – bratu zapustnice, saj je po stališču pravne teorije v primeru uporabe instituta vstopne pravice nujni dedič lahko zgolj oseba, ki jih ZD v 25. členu priznava to lastnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - fikcija vročitve
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, je bistveno, da je odpoved podana znotraj 30-dnevnega roka, ki začne teči od trenutka, ko se delodajalec seznani z razlogom za odpoved (s kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja). Vročena je lahko tudi po izteku tega roka, kot v konkretnem primeru, ko vročevalec delavca ni našel na naslovu njegovega prebivališča, tako da mu je obvestilo o tem, kje je pisanje in o roku za dvig pisanja, pustil v hišnem predalčniku. Odpoved se je nato štela za vročeno po 15-dneh.
ugovor krajevne pristojnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, je prepozen.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice
V postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, pridobi z vknjižbo (1. odst. 244. čl. ZIZ). Za predmetno zadevo je torej pomembno (le), ali je bila pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom v zemljiški knjigi vknjižena zastavna pravica.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - varnostni zadržek - pravica do obrambe - ugovor
Glede na to, da je tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja obrazložila vsebino varnostnega zadržka, je bila tožniku v ugovornem postopku zagotovljena možnost obrambe.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSK0005137
ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/2-1, 590/3 590/4, 590/5. ZSReg člen 13, 13/2, 19, 39, 39-3, 40, 40/1. ZNP člen 5, 5/2, 6.
vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register – tožba manjšinskih delničarjev za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine – prekinitev postopka odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic – razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka – interes za hitro odločitev o vpisu
Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.
Tožnica je v prometni nezgodi utrpela zvin desnega kolena tretje stopnje in interkondilične eminence kolena s premikom, zato je primerna odškodnina za negmotno škodo 12.800,00 EUR, kar predstavlja 13 povprečnih plač v času sojenja.
Ob upoštevanju ustavne odločbe opr. št. Up-63/03, iz katere izhaja, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, ker mu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in pomeni odmeno za njegovo dotedanje delo pri delodajalcu, se delavec ne more odpovedati niti pravici do izplačila (prejema) odpravnine.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odškodnina
Ker tožniku ni mogoče očitati nobene od kršitev, ki so bile predmet predhodnih pisnih opozoril (utemeljenost pisnega opozorila pa je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že zato nezakonita. Pa tudi sicer tožnikovo nekajminutno zamujanje na delo (14 minut, 2 minuti in 6 minut) ni dovolj tehten razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot eno najhujših sankcij za kršitev pogodbenih obveznosti.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence brezposelnih oseb - odklonitev zaposlitve - primerna zaposlitev
V kolikor je imel tožnik zdravstvene težave in je bil zaradi tega omejen pri aktivnem iskanju zaposlitve, je bila njegova pravica (pa tudi dolžnost), da poskrbi za ustrezno zdravljenje oziroma pridobitev zdravniškega potrdila o nezmožnosti za določena dela. Zaradi (nedokazanih) navedb o zdravstvenih težavah tožnik ne bi smel odkloniti ponujene primerne zaposlitve oziroma ne bi smel povzročiti (z navedbami, da za delo ni zmožen), da delodajalec z njim ni hotel skleniti pogodbe o zaposlitvi. Zaradi takšnega ravnanja ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
ZDZdr člen 62, 62/4, 68. ZNP člen 35. ZPP člen 343, 343/4.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo – premestitev na odprti oddelek
Pravni interes zadržane osebe za odločitev o pritožbi ni podan, ker je bil v času od izdaje izpodbijanega sklepa do odločanja o pritožbi premeščen na odprti oddelek psihiatrične bolnišnice, v takem primeru pa odločitev sodišča ni več potrebna.
Tožnici sta vključeni v regijsko dežurno službo, kar pa ne pomeni, da dežurstvo opravljata kot urgentno službo, da bi bili upravičeni do plače, določene za takšno delo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 430, 430/2, 439, 439/2. ZSReg člen 15.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrglo. Ker v postopkih za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo utemeljenosti izdaje sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je pomembno le, ali je prvostopenjsko sodišče ta sklep sprejelo po preteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti tega sklepa.
starostna pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - prenehanje zavarovanja
Četudi zavarovancu preneha zavarovanje, se mu starostna pokojnina ne more pričeti izplačevati, če ne izpolnjuje pogojev, ki so za pridobitev pravice do starostne pokojnine določeni v ZPIZ-1 (pokojninska doba, starost).
ZPIZ-1 člen 12, 249, 446. ZPIZ/92 člen 56, 57, 96, 96/2. ZUP člen 223.
pravice na podlagi invalidnosti - očitna pomota - sklep o popravi
Pri izdaji odločbe toženke, v kateri je bilo navedeno, da se tožnici priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja, je prišlo do očitne pisne pomote, saj je iz obrazložitve odločbe jasno razvidno, da se tožnici te pravice ne priznajo, ker ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe. To očitno pisno pomoto je tožena stranka zakonito popravila z izdajo sklepa o popravi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – domneva obstoja izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu – pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožnica v pritožbi nadalje zatrjuje, da na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu dejansko posluje in v dokaz tem navedbam predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika družbe. S tem izpodbija ugotovljen obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Vendar v prid navedeni trditvi ne ponudi nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na dejansko poslovanje družbe na v sodni register vpisanem poslovnem naslovu. Trditvena podlaga za presojo dejanskega poslovanja družbe na tem naslovu je torej tako pomanjkljiva, da je sodišče tudi s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more preizkusiti. Tako kot v pravdnem postopku tudi v registrskem postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ob smiselni uporabi določb ZPP velja, da se dokazi ne izvajajo v informativne namene, torej z namenom, da bi se z dokazom dopolnile nepopolne navedbe o pravno relevantnih dejstvih.
izvršilni stroški – potrebni stroški – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rubež premičnin
Ker je izvršilno sodišče, skladno z upnikovim predlogom za izvršbo, dovolilo izvršbo za poplačilo denarne terjatve z več sredstvi in predmeti izvršbe, je bil rubež premičnin, ki ga je poskusil opraviti izvršitelj še pred celotnim poplačilom upnikove terjatve, upravičen. Stroške izvršitelja je zato upniku dolžan povrniti dolžnik, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni.