nagrada upravitelja – končno poročilo upravitelja – mnenje upniškega odbora
Za izplačilo 10 % nadomestila v že odmerjenih pravnomočnih nagradah zadostuje, da je izpolnjen pogoj predložitve končnega poročila iz 2. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP. Navedeno poročilo pa je stečajni upravitelj predložil.
končanje stečajnega postopka – sklep o končanju stečajnega postopka – končno poročilo upravitelja – stroški upravitelja – pravočasnost dopolnitve pritožbe
Tretji odstavek 375. člena ZFPPIPP ne določa, da je pravnomočnost odločitve o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelja pogoj za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je odmerilo nadomestilo in izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. Do zapleta bi lahko prišlo le v primeru, ko bi bil pravnomočno končan stečajni postopek, zaradi utemeljene pritožbe pa še ne bi bil zaključen postopek v zvezi s sklepom o nadomestilu. Vendar v konkretnem primeru do tega ni prišlo, saj je višje sodišče na isti seji senata obravnavalo pritožbe zoper oba sklepa.
Cena sicer ni bila določena na ključ, vendar pa v pogodbi tudi ni določila, da se bo cena obračunavala po opravljenih količinah in delu. Kdaj in v katerih primerih je mogoče zahtevati spremembo cene pri gradbeni pogodbi, določa 655. člen OZ, tožeča stranka pa nobene od takšnih okoliščin ni zatrjevala. Tudi ni trdila, da je v posel vložila več dela in da je izvršitev posla terjala večje stroške, kot je ob sklenitvi pogodbe pričakovala. Sklicevala se je le na to, da tožena stranka računu ni ugovarjala, s čimer pa ne more uspeti, saj nezavrnitev fakture ne pomeni pripoznave terjatve. Tudi kršitev pogodbe s strani tožene stranke ne upravičuje zvišanja dogovorjene cene za opravljeno delo (pač pa bi tožeča stranka v posledici kršitve lahko uveljavljala le povrnitev morebitne škode).
Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.
nedopustnost izvršbe – aktivna legitimacija za pravdo za nedopustnost izvršbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Aktivno legitimacijo za pravdo za nedopustnost izvršbe imata zgolj dolžnik po 59. členu ZIZ in tretji po 65. členu ZIZ, pri čemer je procesna predpostavka za pravdo za nedopustnost izvršbe tretjega po 65. členu ZIZ zavrnjen ugovor tretjega v izvršilnem postopku.
zavrženje tožbe – litispendenca – pobotni ugovor – procesni pobot
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene in zato veljajo glede pobotnega ugovora prav tako pravila o litispendenci. Dokler je pobotni ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde. To velja tudi, če stranka uveljavlja pobotni ugovor zgolj podredno. Ista terjatev se namreč ne more uveljavljati istočasno dvakrat, enkrat ugovarjati v pobot in drugič uveljavljati s tožbo, saj bi to na eni strani lahko zmanjšalo pravno varnost, po drugi strani pa bi bilo v nasprotju z načelom procesne ekonomije.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata namreč biti v odnosu vzroka in posledice. V skladu z uveljavljeno sodno prakso razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po 270. členu ZIZ. Določilo 3. odst. 259. člena OZ je uporabljivo le v primerih, če bi drugi dolžnik odplačno odtujil dobrovernemu tretjemu prav tisto korist, ki jo hoče upnik nazaj.
URS člen 34. KZ člen 180, 180/1. OZ člen 179, 181, 182. ZPP člen 14.
pravica do osebnega dostojanstva – kaznivo dejanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - višina pravične denarne odškodnine
Pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ima oseba, ki je s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja, podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo, kot je opredeljeno v 181. členu OZ in pomeni kršitev dostojanstva.
Kršitev pravice do osebnega dostojanstva je sankcionirana z denarno odškodnino le v primeru, če je bila kršitev storjena s kaznivim dejanjem.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je med strankama predčasno prenehala, ker je tožnik podpisal pogodbo o igranju nogometa z drugim športnim klubom, od tožene stranke pa je tudi prevzel izpisnico. Iz tega razloga v nadaljnjem obdobju tožnik ni bil več igralec tožene stranke (niti se ni k njej vrnil po prenehanju igranja za drug športni klub), pa tudi svojih obveznosti ni izpolnjeval v razmerju do tožene stranke. Iz tega razloga ne more utemeljeno zahtevati plačila, kot je bilo dogovorjeno z (razvezano) pogodbo o igranju nogometa.
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo preizkusno obdobje na podlagi 400. člena ZFPPIPP in pri tem med drugim upoštevalo tudi razloge za insolventnost (dolžnik kot edini družbenik odgovarja za dolgove izbrisane gospodarske družbe). Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj se pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja upošteva, da je bil dolžnik žrtev prevare in se ni okoriščal z ugodnostmi, ki sedaj predstavljajo dolgove upnikov izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je to okoliščino že v zadostni meri upoštevalo in ob upoštevanju vseh preostalih okoliščin, določenih v 400. členu ZFPPIPP, določilo preizkusno obdobje treh let od dneva izdaje sklepa o odpustu obveznosti.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1, 40/1-8, 98, 98/4, 100.a. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dokončnost upravne odločbe
Ne v ZGO-1 ne v ZZK-1 ni podlage za zaključek, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je 5.1.2012 izdalo sklep o ustavitvi postopka. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek, v času vložitve upnikovega predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja še sicer res ni postal pravnomočen, vendar se upnik zoper njega ni pritožil in je zato s potekom pritožbenega roka postal pravnomočen. S tem se je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končal, stranke in drugi udeleženci postopka pa ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
Presoja „krivde“ v sistemu prekluzij ne sme biti prestroga, saj institut prekluzije, ki je namenjen pospešitvi postopka, po drugi strani posega v pravico strank do izjave in je v nasprotju z načelom kontradiktornosti.
Pritožbeni očitek nedoločenosti poroštva bi bil utemeljen le, če bi v konkretni zadevi tožeča stranka uveljavljala od poroka „obveznost glavnega dolžnika iz kateregakoli naslova nasproti upniku“, kot je zapisano v drugem delu poroštvene izjave, za takšne obveznosti pa v zadevi ni šlo.
Bistveno je, da je sporna nepremičnina predmet zapuščine in ker tožnici spadata v krog zakonitih dedičev po zapustniku, sta v trenutku zapustnikove smrti pridobili (so)posest na zapustnikovih stvareh (29. člen SPZ), zato uživata posestno varstvo.
Obresti so nadomestilo za uporabo denarja. Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Pogodbene obresti so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, če se upnik in dolžnik ne dogovorita za drugačno obdobje. Zamudne obresti pa so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo pri plačilu denarne obveznosti.
Tožnik je kljub temu, da hčerka dejansko živi pri njemu, čeprav je bila s sodbo zaupana v varstvo in vzgojo materi, dolžan plačevati preživnino, kot je bila določena s sodbo. Izdana sodba zavezuje, vse dokler ni spremenjena oziroma preživninska obveznost preneha na podlagi zakona. Zoper mamo, ki h njenemu preživljanju ni prispevala ničesar, pa ima tožnik verzijski zahtevek.
ZDSS-1 člen 70. ZPIZ člen 270, 272. ZPIZ-1 člen 163.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda – verjetno izkazana terjatev – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – ustavitev izplačevanja
Nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki ga tožnik prejema, predstavlja pretežni del mesečnih dohodkov njegove štiričlanske družine. Iz tega razloga bi se, v kolikor se tožniku ustavi izplačevanje tega nadomestila, ne da bi se istočasno odločilo o pravico do delne invalidske pokojnine in višini te dajatve, tožnik in njegova družina znašli v situaciji, ko bi bilo ogroženo njihovo osnovno preživetje. Takšna situacija pa pomeni možnost nastanka težko nadomestljive škode, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (konkretno, da se zadrži izvrševanje odločb toženke, s katerima je bilo odločeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev).
Tožnik za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni verjetno izkazal, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. Pri tem je treba upoštevati, da je dolžnik (tožena stranka) pravna oseba javnega prava (ZPIZ Slovenije), njena osnovna naloga pa je, da kot nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja skrbi za izpolnjevanje obveznosti in uveljavljanje pravic zavarovancev. Glede na obseg sredstev, ki jih upravlja, ni nobene nevarnosti, da tožnikova terjatev, če obstoji, ne bi bila izplačana.
ugovor krajevne pristojnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, je prepozen.