Vtoževan račun se nanaša na dela končana do prekinitve pogodbe, kar je tožnik izrecno navajal na naroku, zato ni pomembno ali in katera dela so bila opravljena kasneje.
Ker delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, ki je tožnik v konkretnem primeru ni podal, je sodišče prve stopnje (ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP) utemeljeno zaključilo, da je tožba sklepčna in izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neupravičeno odtegnjenih zneskov plače ugodilo.
Tožnik je delno umaknil tožbo po tem, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka. Glede na to ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
Sestopanje z 0,5 m višine v primerni delovni obutvi z gumijastim podplatom in na mokro površino, ki delavca ni presenetila, ampak je zanjo vedel, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Objektivna odgovornost je le izjema od splošnega pravila in ni bila uzakonjena zaradi običajnih nevarnosti in tveganj, ki jim je človek izpostavljen v vsakdanjem življenju ali pri delu, temveč zaradi stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče nadzorovati in nevarnosti nastanka škode ni mogoče povsem preprečiti.
Iz ugotovitev sodbe izhaja, da se je bilo mokroti na tleh mogoče izogniti že z uporabo posode, kamor bi po izpustu odtekla voda. Da se je bilo z drugačno organizacijo delovnega procesa mogoče izogniti nevarnosti zdrsa na mokrih tleh, pa je zatrjeval tudi tožnik. Obe okoliščini izključujeta potrebo po vzpostavitvi objektivne odgovornosti v obravnavanem primeru. Ker pa je tožnik imel na razpolago delovno pripravo, z uporabo katere bi se lahko izognil mokroti na tleh (in posledičnemu zdrsu), bi bilo dokazovanje njegovih trditev o potrebi po drugačni organizaciji delovnega procesa odveč.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - vmesna sodba
Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) je s tem, ko je (po delovodji) dopuščala, da se je na delovišču kot delovno sredstvo uporabljalo avto-dvigalo, ki ni imelo ustreznega varovala, opustila dolžnost zagotovitve varnostnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Iz tega razloga je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker je stena, ki so jo dvigali z avto-dvigalom, padla nanj, v celoti krivdno odgovorna.
predlog za izdajo popravnega sklepa - poprava napak - dopolnitev z manjkajočimi podatki
V obravnavanem primeru ni bilo podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo. Sodišče ni popravljalo napak v številkah, pač pa sklep o dedovanju dopolnilo z manjkajočim identifikacijskim znakom nepremičnine, ki se je po izdaji sklepa o dedovanju celo spremenil in poočitil v zemljiški knjigi. Nepopolnih ali napačnih navedb strank in posledično povzetka teh napačnih oziroma pomanjkljivih navedb o parcelnih številkah v sodnih odločbah pa ni mogoče odpravljati s popravnimi sklepi. To velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, ker nepremičnina, ki naj bi bila predmet dedovanja, niti nima več istega identifikacijskega znaka kot ob izdaji sklepa o dedovanju.
OZ člen 619, 625, 625/3, 648, 649. ZGO-1 člen 35, 84.
gradbena pogodba – dodatna dela – neizvršena gradnja – napake v projektni dokumentaciji – odstop naročnika od pogodbe – javni razpis
Tožeča stranka po razpisu ni bila dolžna predložiti projekta za izvedbo del, temveč projekt izvedenih del. Slednji predstavlja projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Zgolj okoliščina, da se je izvajalec z razpisno dokumentacijo seznanil pred podpisom pogodbe, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da predloži ustrezno projektno dokumentacijo.
Samo nabavo materiala je mogoče šteti za delno že izvršeno delo samo takrat, kadar gre za takšen (delni) izdelek, ki ga drugje ne bi bilo možno uporabiti, oziroma bi bila možnost uporabe drugje zelo otežkočena.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih
Storilec mora sodišču hkrati s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz in ne kakšno drugo zdravniško spričevalo (torej tudi ne zdravniško spričevalo izdano na podlagi napotnice delodajalca za predhodni preventivni zdravstveni pregled). O predlogu za odložitev odloča sodišče prve stopnje, zato ni mogoče upoštevati zdravniškega spričevala pridobljenega tekom pritožbenega postopka.
ZIZ člen 17, 17/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 167, 170, 170/2. OZ člen 51, 51/4.
notarski zapis – obličnost – načelo stroge formalne legalitete – obresti – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Dodatek k notarskemu zapisu, ki ne izpolnjuje zahtev obličnosti, ne predstavlja izvršilnega naslova, izvršilni naslov je v tem primeru torej le osnovni notarski zapis. V izvršilnem postopku na noben način ni mogoče (niti dovoljeno) ugotoviti drugačne vsebine ali zapadlosti dolžnikove zaveze, kot izhaja iz izvršilnega naslova (načelo stroge formalne legalitete).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - študentsko delo - vmesna sodba - dokazovanje - sodni izvedenec
Pri toženi stranki so običajno dostavljali malto v višje nadstropje z uporabo žerjava. Spornega dne pa je prišlo do spremembe organiziranja dela, saj je žerjavist predčasno odšel z dela. Delo so zato opravljali študentje, med drugim tudi tožnik, ki mu je spodrsnilo, zaradi česar je padel in mu je samokolnica stisnila mezinec leve roke. Študentsko delo že samo po sebi pomeni, da ne gre za kvalificirane delavce, ki bi povsem obvladali delo na gradbišču, zato bi morala tožena stranka tožniku posebej odrediti način dostave malte v nadstropje in tudi nadzorovati njegovo delo. Ker tega ni storila, za škodo, ki jo je tožnik utrpel, krivdno odgovarja.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno in se tožba v tem delu zavrže.
Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času. Poleg tega bi moral upoštevati tedenske plane dela tožene stranke. Okoliščina, da je spornega dne na delo prišel prej, kot je bilo predvideno s tedenskim planom, ne pomeni, da je lahko odšel domov, potem ko se je nabralo število ur dela, predvidenih v planu. Takšen predčasni odhod z dela predstavlja kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev preplačila
Tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve tistega, kar je tožniku izplačala v okviru reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, s sklicevanjem na določbe ZZZPB, češ da tožencu tega ni bila dolžna izplačati (gre za zneske nadomestila za čas brezposelnosti, ki jih je toženec prejemal od Zavoda RS za zaposlovanje, nato pa mu je iste zneske izplačala še tožeča stranka). Kot delodajalec bi tožeča stranka morala poznati predpise (določbe ZZZPB) in tožencu zneskov, do katerih po zakonu ni bil upravičen, ne bi smela izplačati (oziroma glede teh zneskov ne bi smela skleniti dogovora, da mu jih bo izplačala). Če pa jih je izplačala (in si ni pridržala pravice zahtevati nazaj oziroma jih ni plačala, da bi se izognila sili), ne more zahtevati njihove vrnitve.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabi ureditev, ki velja za fizične osebe, in se - če gre za vročanje po pošti - pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja. Ker v obravnavani zadevi pisanje (tožba s pozivom na odgovor) ni bilo vročeno toženi stranki na opisani način, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo nezakonito izdalo zamudno sodbo, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni s 318. členom ZPP.
podjemna pogodba – jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za znižanje plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Zahtevek za znižanje plačila služi zlasti varstvu načela enake vrednosti dajatev, uresniči pa se tako, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo opravljenega posla ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo imel posel z napako.
URS člen 34. KZ člen 180, 180/1. OZ člen 179, 181, 182. ZPP člen 14.
pravica do osebnega dostojanstva – kaznivo dejanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - višina pravične denarne odškodnine
Pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ima oseba, ki je s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja, podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo, kot je opredeljeno v 181. členu OZ in pomeni kršitev dostojanstva.
Kršitev pravice do osebnega dostojanstva je sankcionirana z denarno odškodnino le v primeru, če je bila kršitev storjena s kaznivim dejanjem.
Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.
Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah ZIZ-I. Le ugotavljanje domneve nevarnosti iz 258. člena ZIZ-I je omejilo na primere, ko je tudi dolžnik ugovor vložil po uveljavitvi ZIZ-I.
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo preizkusno obdobje na podlagi 400. člena ZFPPIPP in pri tem med drugim upoštevalo tudi razloge za insolventnost (dolžnik kot edini družbenik odgovarja za dolgove izbrisane gospodarske družbe). Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj se pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja upošteva, da je bil dolžnik žrtev prevare in se ni okoriščal z ugodnostmi, ki sedaj predstavljajo dolgove upnikov izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je to okoliščino že v zadostni meri upoštevalo in ob upoštevanju vseh preostalih okoliščin, določenih v 400. členu ZFPPIPP, določilo preizkusno obdobje treh let od dneva izdaje sklepa o odpustu obveznosti.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je med strankama predčasno prenehala, ker je tožnik podpisal pogodbo o igranju nogometa z drugim športnim klubom, od tožene stranke pa je tudi prevzel izpisnico. Iz tega razloga v nadaljnjem obdobju tožnik ni bil več igralec tožene stranke (niti se ni k njej vrnil po prenehanju igranja za drug športni klub), pa tudi svojih obveznosti ni izpolnjeval v razmerju do tožene stranke. Iz tega razloga ne more utemeljeno zahtevati plačila, kot je bilo dogovorjeno z (razvezano) pogodbo o igranju nogometa.