OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067870
OZ člen 174, 179. ZPP člen 216.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom zunanje grče zgornjega dela desne goleni – zlom srednje prsnice četrtega prsta desnica – zvin vratne hrbtenice – udarnina hrbta – udarnina desnega kolka – prerezani iztegovalec prstanca desnice – telesne bolečine – tuja pomoč – pomoč drugega - prosti preudarek
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za tujo pomoč, ne glede na to, kdo mu jo nudi in tudi če zanjo ni plačal. Potrebo po tuji pomoči je potrdil izvedenec, ki je objektivno, glede na tožnikovo zdravstveno stanje po prihodu z bolnišničnega zdravljenja, ocenil, koliko časa in pri katerih opravilih je tožnik potreboval tujo pomoč. Sodišče druge stopnje po prostem preudarku ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova 5,00 EUR na uro.
ZPIZ-1 člen 12, 60, 249, 250, 250/1. ZPP člen 254. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska komisija - dopolnilno mnenje - zavrženje tožbe - dokončna odločba - socialni spor
Pri tožniku od prve razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti v letu 2000 ni prišlo do sprememb, ki bi pomenile poslabšanje že ugotovljene invalidnosti ali nastanek nove invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek, da se odpravi dokončna odločba, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ter zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
O pravici do poklicne rehabilitacije tožena stranka ni odločala, zahteve tožnik pri toženi stranki tudi ni postavil, zato je sodišče prve stopnje tožbo glede takšnega zahtevka pravilno zavrglo.
Sestopanje z 0,5 m višine v primerni delovni obutvi z gumijastim podplatom in na mokro površino, ki delavca ni presenetila, ampak je zanjo vedel, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Objektivna odgovornost je le izjema od splošnega pravila in ni bila uzakonjena zaradi običajnih nevarnosti in tveganj, ki jim je človek izpostavljen v vsakdanjem življenju ali pri delu, temveč zaradi stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče nadzorovati in nevarnosti nastanka škode ni mogoče povsem preprečiti.
Iz ugotovitev sodbe izhaja, da se je bilo mokroti na tleh mogoče izogniti že z uporabo posode, kamor bi po izpustu odtekla voda. Da se je bilo z drugačno organizacijo delovnega procesa mogoče izogniti nevarnosti zdrsa na mokrih tleh, pa je zatrjeval tudi tožnik. Obe okoliščini izključujeta potrebo po vzpostavitvi objektivne odgovornosti v obravnavanem primeru. Ker pa je tožnik imel na razpolago delovno pripravo, z uporabo katere bi se lahko izognil mokroti na tleh (in posledičnemu zdrsu), bi bilo dokazovanje njegovih trditev o potrebi po drugačni organizaciji delovnega procesa odveč.
predlog za izdajo popravnega sklepa - poprava napak - dopolnitev z manjkajočimi podatki
V obravnavanem primeru ni bilo podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo. Sodišče ni popravljalo napak v številkah, pač pa sklep o dedovanju dopolnilo z manjkajočim identifikacijskim znakom nepremičnine, ki se je po izdaji sklepa o dedovanju celo spremenil in poočitil v zemljiški knjigi. Nepopolnih ali napačnih navedb strank in posledično povzetka teh napačnih oziroma pomanjkljivih navedb o parcelnih številkah v sodnih odločbah pa ni mogoče odpravljati s popravnimi sklepi. To velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, ker nepremičnina, ki naj bi bila predmet dedovanja, niti nima več istega identifikacijskega znaka kot ob izdaji sklepa o dedovanju.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabi ureditev, ki velja za fizične osebe, in se - če gre za vročanje po pošti - pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja. Ker v obravnavani zadevi pisanje (tožba s pozivom na odgovor) ni bilo vročeno toženi stranki na opisani način, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo nezakonito izdalo zamudno sodbo, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni s 318. členom ZPP.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev preplačila
Tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve tistega, kar je tožniku izplačala v okviru reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, s sklicevanjem na določbe ZZZPB, češ da tožencu tega ni bila dolžna izplačati (gre za zneske nadomestila za čas brezposelnosti, ki jih je toženec prejemal od Zavoda RS za zaposlovanje, nato pa mu je iste zneske izplačala še tožeča stranka). Kot delodajalec bi tožeča stranka morala poznati predpise (določbe ZZZPB) in tožencu zneskov, do katerih po zakonu ni bil upravičen, ne bi smela izplačati (oziroma glede teh zneskov ne bi smela skleniti dogovora, da mu jih bo izplačala). Če pa jih je izplačala (in si ni pridržala pravice zahtevati nazaj oziroma jih ni plačala, da bi se izognila sili), ne more zahtevati njihove vrnitve.
sodba na podlagi stanja spisa - nepristop na narok
Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu, obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.
Ker delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, ki je tožnik v konkretnem primeru ni podal, je sodišče prve stopnje (ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP) utemeljeno zaključilo, da je tožba sklepčna in izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neupravičeno odtegnjenih zneskov plače ugodilo.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni naslov – prenehanje teka zamudnih obresti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov
Pravdno sodišče ima na voljo dejansko in pravno podlago, da odloči tudi o znesku zamudnih obresti – tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo višino. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji Ustavne odločbe in da v njem obresti niso omejene, kar pomeni, da je izvršilno sodišče zaradi načela formalne legalitete nanj v celoti vezano, kljub njegovi morebitni nepravilnosti in nezakonitosti. Dolžnica v konkretni zadevi ne more več uspešno uveljavljati pravila ne ultra alterum tantum, ki bi ga lahko in morala uveljavljati že v postopku nastanka izvršilnega naslova
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - vmesna sodba
Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) je s tem, ko je (po delovodji) dopuščala, da se je na delovišču kot delovno sredstvo uporabljalo avto-dvigalo, ki ni imelo ustreznega varovala, opustila dolžnost zagotovitve varnostnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Iz tega razloga je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker je stena, ki so jo dvigali z avto-dvigalom, padla nanj, v celoti krivdno odgovorna.
OZ člen 619, 625, 625/3, 648, 649. ZGO-1 člen 35, 84.
gradbena pogodba – dodatna dela – neizvršena gradnja – napake v projektni dokumentaciji – odstop naročnika od pogodbe – javni razpis
Tožeča stranka po razpisu ni bila dolžna predložiti projekta za izvedbo del, temveč projekt izvedenih del. Slednji predstavlja projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Zgolj okoliščina, da se je izvajalec z razpisno dokumentacijo seznanil pred podpisom pogodbe, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da predloži ustrezno projektno dokumentacijo.
Samo nabavo materiala je mogoče šteti za delno že izvršeno delo samo takrat, kadar gre za takšen (delni) izdelek, ki ga drugje ne bi bilo možno uporabiti, oziroma bi bila možnost uporabe drugje zelo otežkočena.
Tožnik je delno umaknil tožbo po tem, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka. Glede na to ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
arbitražni sporazum – bistvene sestavine – ugovor sodne nepristojnosti
Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.
podjemna pogodba – jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za znižanje plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Zahtevek za znižanje plačila služi zlasti varstvu načela enake vrednosti dajatev, uresniči pa se tako, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo opravljenega posla ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo imel posel z napako.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064181
OZ člen 179. ZPP člen 155.
nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – premoženjska škoda – tuja nega in pomoč – stroški postopka – potrebni stroški – pooblaščenec zunaj sedeža sodišča
Pomoč in nega, ki jo je tožniku po nesreči nudila njegova žena, ni presegla običajne pomoči in skrbi, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Žena tožniku ni nudila pomoči na način, da bi ga negovala, temveč je prevzela opravila, ki naj bi jih pred nezgodo opravljal tožnik (kuhanje, pranje, razvažanje otrok v vrtec, šolo, na gimnastiko). Zahtevek za povrnitev premoženjske škode iz naslova tuje nege in pomoči zato ni utemeljen.
Tožena stranka ima zaposlenih večje število pravnikov (kar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča splošno znano dejstvo), ki bi se lahko udeležili narokov. Glede na relativno enostavnost obravnavane pravdne zadeve tudi ni šlo za situacijo, v kateri bi bila izbira pooblaščenca iz drugega kraja utemeljena, zato ne gre za stroške, ki jih je mogoče opredeliti kot potrebne izdatke.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je med strankama predčasno prenehala, ker je tožnik podpisal pogodbo o igranju nogometa z drugim športnim klubom, od tožene stranke pa je tudi prevzel izpisnico. Iz tega razloga v nadaljnjem obdobju tožnik ni bil več igralec tožene stranke (niti se ni k njej vrnil po prenehanju igranja za drug športni klub), pa tudi svojih obveznosti ni izpolnjeval v razmerju do tožene stranke. Iz tega razloga ne more utemeljeno zahtevati plačila, kot je bilo dogovorjeno z (razvezano) pogodbo o igranju nogometa.
Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah ZIZ-I. Le ugotavljanje domneve nevarnosti iz 258. člena ZIZ-I je omejilo na primere, ko je tudi dolžnik ugovor vložil po uveljavitvi ZIZ-I.
ZIZ člen 41, 41/1. ZPP člen 82, 82/1, 108, 108/1, 156, 156/1, 339, 339/1.
nepopoln predlog za izvršbo – naslov dolžnika – zavrženje predloga za izvršbo – razveljavitev sklepa o izvršbi – začasni zastopnik – predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika – relativna bistvena kršitev – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo upniku
V primeru, ko dolžniku sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti na naslov, naveden v predlogu za izvršbo, upnikovega predloga za izvršbo ni mogoče označiti kot nepopolnega. Sodišče pa sme dolžniku postaviti začasnega zastopnika le na upnikov predlog.
nedopustnost izvršbe – aktivna legitimacija za pravdo za nedopustnost izvršbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Aktivno legitimacijo za pravdo za nedopustnost izvršbe imata zgolj dolžnik po 59. členu ZIZ in tretji po 65. členu ZIZ, pri čemer je procesna predpostavka za pravdo za nedopustnost izvršbe tretjega po 65. členu ZIZ zavrnjen ugovor tretjega v izvršilnem postopku.
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo preizkusno obdobje na podlagi 400. člena ZFPPIPP in pri tem med drugim upoštevalo tudi razloge za insolventnost (dolžnik kot edini družbenik odgovarja za dolgove izbrisane gospodarske družbe). Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj se pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja upošteva, da je bil dolžnik žrtev prevare in se ni okoriščal z ugodnostmi, ki sedaj predstavljajo dolgove upnikov izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je to okoliščino že v zadostni meri upoštevalo in ob upoštevanju vseh preostalih okoliščin, določenih v 400. členu ZFPPIPP, določilo preizkusno obdobje treh let od dneva izdaje sklepa o odpustu obveznosti.