Sestopanje z 0,5 m višine v primerni delovni obutvi z gumijastim podplatom in na mokro površino, ki delavca ni presenetila, ampak je zanjo vedel, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Objektivna odgovornost je le izjema od splošnega pravila in ni bila uzakonjena zaradi običajnih nevarnosti in tveganj, ki jim je človek izpostavljen v vsakdanjem življenju ali pri delu, temveč zaradi stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče nadzorovati in nevarnosti nastanka škode ni mogoče povsem preprečiti.
Iz ugotovitev sodbe izhaja, da se je bilo mokroti na tleh mogoče izogniti že z uporabo posode, kamor bi po izpustu odtekla voda. Da se je bilo z drugačno organizacijo delovnega procesa mogoče izogniti nevarnosti zdrsa na mokrih tleh, pa je zatrjeval tudi tožnik. Obe okoliščini izključujeta potrebo po vzpostavitvi objektivne odgovornosti v obravnavanem primeru. Ker pa je tožnik imel na razpolago delovno pripravo, z uporabo katere bi se lahko izognil mokroti na tleh (in posledičnemu zdrsu), bi bilo dokazovanje njegovih trditev o potrebi po drugačni organizaciji delovnega procesa odveč.
predlog za izdajo popravnega sklepa - poprava napak - dopolnitev z manjkajočimi podatki
V obravnavanem primeru ni bilo podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo. Sodišče ni popravljalo napak v številkah, pač pa sklep o dedovanju dopolnilo z manjkajočim identifikacijskim znakom nepremičnine, ki se je po izdaji sklepa o dedovanju celo spremenil in poočitil v zemljiški knjigi. Nepopolnih ali napačnih navedb strank in posledično povzetka teh napačnih oziroma pomanjkljivih navedb o parcelnih številkah v sodnih odločbah pa ni mogoče odpravljati s popravnimi sklepi. To velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, ker nepremičnina, ki naj bi bila predmet dedovanja, niti nima več istega identifikacijskega znaka kot ob izdaji sklepa o dedovanju.
Tožnik je delno umaknil tožbo po tem, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka. Glede na to ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - vmesna sodba
Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) je s tem, ko je (po delovodji) dopuščala, da se je na delovišču kot delovno sredstvo uporabljalo avto-dvigalo, ki ni imelo ustreznega varovala, opustila dolžnost zagotovitve varnostnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Iz tega razloga je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker je stena, ki so jo dvigali z avto-dvigalom, padla nanj, v celoti krivdno odgovorna.
sodba na podlagi stanja spisa - nepristop na narok
Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu, obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.
ZDR člen 54, 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPP člen 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo sklep, s katerim je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnica zahtevala ugotovitev transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj za takšen zahtevek ni bila podana pravna korist tožnice. Do transformacije je dejansko že prišlo (saj je tožnica ostala pri toženi stranki na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas), kar dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo tožnica v sporu izpodbija. Če bi tožnica v sporu uspela, bi to pomenilo, da bi se vzpostavilo stanje, kot je veljalo pred podajo odpovedi, torej bi bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj - rok za vložitev tožbe
Dokazno breme, da je obvestilo o prenehanju delovnega razmerja vročeno in kdaj, je na delodajalcu. Šele od dne, ko se ugotovi, da je obvestilo (pravilno) vročeno, lahko začne teči rok za sodno varstvo v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - ustavna pritožba
Glede na to, da je prekinitev postopka mogoča le v zakonsko predvidenih primerih, sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je na naroku za glavno obravnavo postopek prekinilo, zato ker je v primerljivi zadevi (v drugem socialnem sporu) vložena ustavna pritožba. O takšni odločitvi bi moralo sodišče prve stopnje tudi izdati pisni odpravek sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067870
OZ člen 174, 179. ZPP člen 216.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom zunanje grče zgornjega dela desne goleni – zlom srednje prsnice četrtega prsta desnica – zvin vratne hrbtenice – udarnina hrbta – udarnina desnega kolka – prerezani iztegovalec prstanca desnice – telesne bolečine – tuja pomoč – pomoč drugega - prosti preudarek
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za tujo pomoč, ne glede na to, kdo mu jo nudi in tudi če zanjo ni plačal. Potrebo po tuji pomoči je potrdil izvedenec, ki je objektivno, glede na tožnikovo zdravstveno stanje po prihodu z bolnišničnega zdravljenja, ocenil, koliko časa in pri katerih opravilih je tožnik potreboval tujo pomoč. Sodišče druge stopnje po prostem preudarku ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova 5,00 EUR na uro.
V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, šteje pravdno sodišče za dokazana.
Stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko dosodi odškodnino tudi za tiste oblike nepremoženjske škode, ki jih tožeča stranka ni zahtevala, če dosodi odškodnino v okviru celotnega uveljavljanega zneska, je zmotno.
Vtoževan račun se nanaša na dela končana do prekinitve pogodbe, kar je tožnik izrecno navajal na naroku, zato ni pomembno ali in katera dela so bila opravljena kasneje.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - pravica do premestitve - pravica do dela z omejitvami - samozaposleni - vzrok invalidnosti - telesna okvara - invalidnina
Sodišče prve stopnje je ob zaključku, da je pri tožniku še podana preostala delovna zmožnost, tožnika zakonito razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti. Poleg tega mu je, četudi gre za samozaposleno osebno, utemeljeno priznalo pravico do dela z omejitvami v svojem poklicu oziroma pravico do dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom. Pri tem ni navedlo konkretnega dela, ki naj bi ga tožnik opravljal, saj za to ni bilo trditvene podlage.
ZDR člen 127, 128. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 47/4.
plača - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za izmensko delo - pripravljenost na domu - dokazno breme
Kolektivna pogodba dejavnosti je toženi stranki omogočala takšen način vrednotenja dodatka za izmensko delo, da se ne bi obračunaval poleg osnovne plače, ampak bi bil v njej zajet. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka, da tožnik ne bi bil upravičen do izplačila dodatka za izmensko delo (ki ga zahteva s tožbo), dokazati, da je takšen način obračunavanja dodatka za tožnika ugodnejši (ter da je dodatek dejansko upoštevan pri določitvi osnovne plače).
zavrženje tožbe – litispendenca – pobotni ugovor – procesni pobot
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene in zato veljajo glede pobotnega ugovora prav tako pravila o litispendenci. Dokler je pobotni ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde. To velja tudi, če stranka uveljavlja pobotni ugovor zgolj podredno. Ista terjatev se namreč ne more uveljavljati istočasno dvakrat, enkrat ugovarjati v pobot in drugič uveljavljati s tožbo, saj bi to na eni strani lahko zmanjšalo pravno varnost, po drugi strani pa bi bilo v nasprotju z načelom procesne ekonomije.
Tar. št. 3101 odvetniške tarife določa, da pripada odvetniku znižana nagrada za postopek v primeru, ko mandat odvetniku preneha v tam navedenih situacijah (naštetih od točke a do točke d). Vendar pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi v predmetni zadevi prišlo do prenehanja mandata med toženo stranko in njenim odvetnikom, pravne podlage za uporabo citirane tarifne številke pa ne predstavlja niti četrti odstavek 14. člena ZOdvT). Slednji namreč določa, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če ta zakon ne določa drugače. Drugače pa določa le za prenehanje pooblastila, in sicer v tar.št. 3101, ne pa tudi za predčasni zaključek zadeve.
Bistveno je, da je sporna nepremičnina predmet zapuščine in ker tožnici spadata v krog zakonitih dedičev po zapustniku, sta v trenutku zapustnikove smrti pridobili (so)posest na zapustnikovih stvareh (29. člen SPZ), zato uživata posestno varstvo.
ZIZ člen 41, 41/1. ZPP člen 82, 82/1, 108, 108/1, 156, 156/1, 339, 339/1.
nepopoln predlog za izvršbo – naslov dolžnika – zavrženje predloga za izvršbo – razveljavitev sklepa o izvršbi – začasni zastopnik – predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika – relativna bistvena kršitev – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo upniku
V primeru, ko dolžniku sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti na naslov, naveden v predlogu za izvršbo, upnikovega predloga za izvršbo ni mogoče označiti kot nepopolnega. Sodišče pa sme dolžniku postaviti začasnega zastopnika le na upnikov predlog.
nagrada upravitelja – končno poročilo upravitelja – mnenje upniškega odbora
Za izplačilo 10 % nadomestila v že odmerjenih pravnomočnih nagradah zadostuje, da je izpolnjen pogoj predložitve končnega poročila iz 2. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP. Navedeno poročilo pa je stečajni upravitelj predložil.
Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah ZIZ-I. Le ugotavljanje domneve nevarnosti iz 258. člena ZIZ-I je omejilo na primere, ko je tudi dolžnik ugovor vložil po uveljavitvi ZIZ-I.
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo preizkusno obdobje na podlagi 400. člena ZFPPIPP in pri tem med drugim upoštevalo tudi razloge za insolventnost (dolžnik kot edini družbenik odgovarja za dolgove izbrisane gospodarske družbe). Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj se pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja upošteva, da je bil dolžnik žrtev prevare in se ni okoriščal z ugodnostmi, ki sedaj predstavljajo dolgove upnikov izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je to okoliščino že v zadostni meri upoštevalo in ob upoštevanju vseh preostalih okoliščin, določenih v 400. členu ZFPPIPP, določilo preizkusno obdobje treh let od dneva izdaje sklepa o odpustu obveznosti.