zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni naslov – prenehanje teka zamudnih obresti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov
Pravdno sodišče ima na voljo dejansko in pravno podlago, da odloči tudi o znesku zamudnih obresti – tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo višino. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji Ustavne odločbe in da v njem obresti niso omejene, kar pomeni, da je izvršilno sodišče zaradi načela formalne legalitete nanj v celoti vezano, kljub njegovi morebitni nepravilnosti in nezakonitosti. Dolžnica v konkretni zadevi ne more več uspešno uveljavljati pravila ne ultra alterum tantum, ki bi ga lahko in morala uveljavljati že v postopku nastanka izvršilnega naslova
ZPP člen 7, 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 193, 198.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev določb postopka – dokazna ocena dejstev, ki jih ni zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev zahtevka – neupravičena pridobitev - uporabnina
Če se odločitev o tožbenem zahtevku opira na dokazno oceno tudi tistih dejstev, ki jih je ugotovil izvedenec, ni pa jih zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev svojega zahtevka, obstoji nasprotje v razlogih sodbe, zaradi katerega sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 88/6, 90, 90/3, 166. ZPP člen 144.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - odpovedni rok - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) je lahko zakonita le za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, do katerega je prišlo v zadnjih šestih mesecih pred odpovedjo.
Toženec je imel kot najemnik neprofitnega stanovanja skladno s 104. členom SZ-1 možnost v roku 30 dni po nastanku okoliščin, zaradi katerih ni bil zmožen plačevati najemnine, sprožiti postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja, s čimer bi lahko dosegel tudi, da mu tožeča stranka ne bi mogla odpovedati najemne pogodbe.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih
Storilec mora sodišču hkrati s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz in ne kakšno drugo zdravniško spričevalo (torej tudi ne zdravniško spričevalo izdano na podlagi napotnice delodajalca za predhodni preventivni zdravstveni pregled). O predlogu za odložitev odloča sodišče prve stopnje, zato ni mogoče upoštevati zdravniškega spričevala pridobljenega tekom pritožbenega postopka.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 137, 166. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - odpravnina - odpoved pravici
Dejstva, da tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni uveljavljal povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ni mogoče šteti v njegovo škodo pri presoji tožbenega zahtevka iz tega naslova.
Če tožnik v času od vročitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga do prenehanja delovnega razmerja ni mogel v celoti izrabiti preostalega letnega dopusta, je za ta del upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust.
ZŠtip člen 40, 40/6, 47, 47/2, 48, 48/1. ZUP člen 106, 106/2.
vrnitev v prejšnje stanje - Zoisova štipendija
S tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba drugega odstavka 106. člena ZUP (da o predlogu odloča tisti organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje), ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava pa je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje, nepravilna in nezakonita
ZPIZ-1 člen 12, 60, 249, 250, 250/1. ZPP člen 254. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska komisija - dopolnilno mnenje - zavrženje tožbe - dokončna odločba - socialni spor
Pri tožniku od prve razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti v letu 2000 ni prišlo do sprememb, ki bi pomenile poslabšanje že ugotovljene invalidnosti ali nastanek nove invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek, da se odpravi dokončna odločba, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ter zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
O pravici do poklicne rehabilitacije tožena stranka ni odločala, zahteve tožnik pri toženi stranki tudi ni postavil, zato je sodišče prve stopnje tožbo glede takšnega zahtevka pravilno zavrglo.
arbitražni sporazum – bistvene sestavine – ugovor sodne nepristojnosti
Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.
OZ člen 336, 336/1, 349, 349/1, 496, 496/1, 496/2.
zastaranje – začetek teka zastaranja - gospodarska pogodba – prodajna pogodba
Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga; teči pa začne prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere z zakonom ni določeno kaj drugega.
ZIZ člen 17, 17/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 167, 170, 170/2. OZ člen 51, 51/4.
notarski zapis – obličnost – načelo stroge formalne legalitete – obresti – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Dodatek k notarskemu zapisu, ki ne izpolnjuje zahtev obličnosti, ne predstavlja izvršilnega naslova, izvršilni naslov je v tem primeru torej le osnovni notarski zapis. V izvršilnem postopku na noben način ni mogoče (niti dovoljeno) ugotoviti drugačne vsebine ali zapadlosti dolžnikove zaveze, kot izhaja iz izvršilnega naslova (načelo stroge formalne legalitete).
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe sicer navedlo, kateri materialni predpisi so podlaga za odločitev, vendar pa to ne zadošča za njen preizkus, saj ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo za podlago svoje odločitve. Ker teh dejstev sodišče ni navedlo, izpodbijane zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabi ureditev, ki velja za fizične osebe, in se - če gre za vročanje po pošti - pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja. Ker v obravnavani zadevi pisanje (tožba s pozivom na odgovor) ni bilo vročeno toženi stranki na opisani način, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo nezakonito izdalo zamudno sodbo, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni s 318. členom ZPP.
plačilo stroškov postopka – zavrnitev soglasja k plačilu stroškov postopka – pritožba stečajnega upravitelja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo
V postopkih zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, ki ga izda sodišče v tem postopku, vsaka stranka postopka. Upravitelj (ki ni stranka postopka zaradi insolventnosti, temveč procesni organ sodišča) ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim sodišče izda ali zavrne soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka. To pa pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev preplačila
Tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve tistega, kar je tožniku izplačala v okviru reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, s sklicevanjem na določbe ZZZPB, češ da tožencu tega ni bila dolžna izplačati (gre za zneske nadomestila za čas brezposelnosti, ki jih je toženec prejemal od Zavoda RS za zaposlovanje, nato pa mu je iste zneske izplačala še tožeča stranka). Kot delodajalec bi tožeča stranka morala poznati predpise (določbe ZZZPB) in tožencu zneskov, do katerih po zakonu ni bil upravičen, ne bi smela izplačati (oziroma glede teh zneskov ne bi smela skleniti dogovora, da mu jih bo izplačala). Če pa jih je izplačala (in si ni pridržala pravice zahtevati nazaj oziroma jih ni plačala, da bi se izognila sili), ne more zahtevati njihove vrnitve.
Ker delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, ki je tožnik v konkretnem primeru ni podal, je sodišče prve stopnje (ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP) utemeljeno zaključilo, da je tožba sklepčna in izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neupravičeno odtegnjenih zneskov plače ugodilo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - študentsko delo - vmesna sodba - dokazovanje - sodni izvedenec
Pri toženi stranki so običajno dostavljali malto v višje nadstropje z uporabo žerjava. Spornega dne pa je prišlo do spremembe organiziranja dela, saj je žerjavist predčasno odšel z dela. Delo so zato opravljali študentje, med drugim tudi tožnik, ki mu je spodrsnilo, zaradi česar je padel in mu je samokolnica stisnila mezinec leve roke. Študentsko delo že samo po sebi pomeni, da ne gre za kvalificirane delavce, ki bi povsem obvladali delo na gradbišču, zato bi morala tožena stranka tožniku posebej odrediti način dostave malte v nadstropje in tudi nadzorovati njegovo delo. Ker tega ni storila, za škodo, ki jo je tožnik utrpel, krivdno odgovarja.
OZ člen 619, 625, 625/3, 648, 649. ZGO-1 člen 35, 84.
gradbena pogodba – dodatna dela – neizvršena gradnja – napake v projektni dokumentaciji – odstop naročnika od pogodbe – javni razpis
Tožeča stranka po razpisu ni bila dolžna predložiti projekta za izvedbo del, temveč projekt izvedenih del. Slednji predstavlja projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Zgolj okoliščina, da se je izvajalec z razpisno dokumentacijo seznanil pred podpisom pogodbe, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da predloži ustrezno projektno dokumentacijo.
Samo nabavo materiala je mogoče šteti za delno že izvršeno delo samo takrat, kadar gre za takšen (delni) izdelek, ki ga drugje ne bi bilo možno uporabiti, oziroma bi bila možnost uporabe drugje zelo otežkočena.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno in se tožba v tem delu zavrže.
Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času. Poleg tega bi moral upoštevati tedenske plane dela tožene stranke. Okoliščina, da je spornega dne na delo prišel prej, kot je bilo predvideno s tedenskim planom, ne pomeni, da je lahko odšel domov, potem ko se je nabralo število ur dela, predvidenih v planu. Takšen predčasni odhod z dela predstavlja kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.