invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - pravica do premestitve - pravica do dela z omejitvami - samozaposleni - vzrok invalidnosti - telesna okvara - invalidnina
Sodišče prve stopnje je ob zaključku, da je pri tožniku še podana preostala delovna zmožnost, tožnika zakonito razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti. Poleg tega mu je, četudi gre za samozaposleno osebno, utemeljeno priznalo pravico do dela z omejitvami v svojem poklicu oziroma pravico do dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom. Pri tem ni navedlo konkretnega dela, ki naj bi ga tožnik opravljal, saj za to ni bilo trditvene podlage.
ZDR člen 54, 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPP člen 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo sklep, s katerim je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnica zahtevala ugotovitev transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj za takšen zahtevek ni bila podana pravna korist tožnice. Do transformacije je dejansko že prišlo (saj je tožnica ostala pri toženi stranki na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas), kar dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo tožnica v sporu izpodbija. Če bi tožnica v sporu uspela, bi to pomenilo, da bi se vzpostavilo stanje, kot je veljalo pred podajo odpovedi, torej bi bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas.
ZPP člen 7, 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 193, 198.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev določb postopka – dokazna ocena dejstev, ki jih ni zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev zahtevka – neupravičena pridobitev - uporabnina
Če se odločitev o tožbenem zahtevku opira na dokazno oceno tudi tistih dejstev, ki jih je ugotovil izvedenec, ni pa jih zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev svojega zahtevka, obstoji nasprotje v razlogih sodbe, zaradi katerega sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, je bistveno, kako je prišlo do škodnega dogodka (nesreče pri delu). Ker je o tem neskladje med tem, kar se navaja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, in med vsebino zapisnikov o zaslišanjih prič oz. izvedenskim mnenjem, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere se izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ker delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, ki je tožnik v konkretnem primeru ni podal, je sodišče prve stopnje (ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP) utemeljeno zaključilo, da je tožba sklepčna in izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neupravičeno odtegnjenih zneskov plače ugodilo.
arbitražni sporazum – bistvene sestavine – ugovor sodne nepristojnosti
Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.
sodba na podlagi stanja spisa - nepristop na narok
Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu, obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj - rok za vložitev tožbe
Dokazno breme, da je obvestilo o prenehanju delovnega razmerja vročeno in kdaj, je na delodajalcu. Šele od dne, ko se ugotovi, da je obvestilo (pravilno) vročeno, lahko začne teči rok za sodno varstvo v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - ustavna pritožba
Glede na to, da je prekinitev postopka mogoča le v zakonsko predvidenih primerih, sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je na naroku za glavno obravnavo postopek prekinilo, zato ker je v primerljivi zadevi (v drugem socialnem sporu) vložena ustavna pritožba. O takšni odločitvi bi moralo sodišče prve stopnje tudi izdati pisni odpravek sklepa.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni naslov – prenehanje teka zamudnih obresti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov
Pravdno sodišče ima na voljo dejansko in pravno podlago, da odloči tudi o znesku zamudnih obresti – tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo višino. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji Ustavne odločbe in da v njem obresti niso omejene, kar pomeni, da je izvršilno sodišče zaradi načela formalne legalitete nanj v celoti vezano, kljub njegovi morebitni nepravilnosti in nezakonitosti. Dolžnica v konkretni zadevi ne more več uspešno uveljavljati pravila ne ultra alterum tantum, ki bi ga lahko in morala uveljavljati že v postopku nastanka izvršilnega naslova
ZDR člen 127, 128. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 47/4.
plača - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za izmensko delo - pripravljenost na domu - dokazno breme
Kolektivna pogodba dejavnosti je toženi stranki omogočala takšen način vrednotenja dodatka za izmensko delo, da se ne bi obračunaval poleg osnovne plače, ampak bi bil v njej zajet. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka, da tožnik ne bi bil upravičen do izplačila dodatka za izmensko delo (ki ga zahteva s tožbo), dokazati, da je takšen način obračunavanja dodatka za tožnika ugodnejši (ter da je dodatek dejansko upoštevan pri določitvi osnovne plače).
Toženec je imel kot najemnik neprofitnega stanovanja skladno s 104. členom SZ-1 možnost v roku 30 dni po nastanku okoliščin, zaradi katerih ni bil zmožen plačevati najemnine, sprožiti postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja, s čimer bi lahko dosegel tudi, da mu tožeča stranka ne bi mogla odpovedati najemne pogodbe.
Vtoževan račun se nanaša na dela končana do prekinitve pogodbe, kar je tožnik izrecno navajal na naroku, zato ni pomembno ali in katera dela so bila opravljena kasneje.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih
Storilec mora sodišču hkrati s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz in ne kakšno drugo zdravniško spričevalo (torej tudi ne zdravniško spričevalo izdano na podlagi napotnice delodajalca za predhodni preventivni zdravstveni pregled). O predlogu za odložitev odloča sodišče prve stopnje, zato ni mogoče upoštevati zdravniškega spričevala pridobljenega tekom pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe sicer navedlo, kateri materialni predpisi so podlaga za odločitev, vendar pa to ne zadošča za njen preizkus, saj ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo za podlago svoje odločitve. Ker teh dejstev sodišče ni navedlo, izpodbijane zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 88/6, 90, 90/3, 166. ZPP člen 144.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - odpovedni rok - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) je lahko zakonita le za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, do katerega je prišlo v zadnjih šestih mesecih pred odpovedjo.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabi ureditev, ki velja za fizične osebe, in se - če gre za vročanje po pošti - pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja. Ker v obravnavani zadevi pisanje (tožba s pozivom na odgovor) ni bilo vročeno toženi stranki na opisani način, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo nezakonito izdalo zamudno sodbo, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni s 318. členom ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067870
OZ člen 174, 179. ZPP člen 216.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom zunanje grče zgornjega dela desne goleni – zlom srednje prsnice četrtega prsta desnica – zvin vratne hrbtenice – udarnina hrbta – udarnina desnega kolka – prerezani iztegovalec prstanca desnice – telesne bolečine – tuja pomoč – pomoč drugega - prosti preudarek
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za tujo pomoč, ne glede na to, kdo mu jo nudi in tudi če zanjo ni plačal. Potrebo po tuji pomoči je potrdil izvedenec, ki je objektivno, glede na tožnikovo zdravstveno stanje po prihodu z bolnišničnega zdravljenja, ocenil, koliko časa in pri katerih opravilih je tožnik potreboval tujo pomoč. Sodišče druge stopnje po prostem preudarku ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova 5,00 EUR na uro.
predlog za izdajo popravnega sklepa - poprava napak - dopolnitev z manjkajočimi podatki
V obravnavanem primeru ni bilo podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo. Sodišče ni popravljalo napak v številkah, pač pa sklep o dedovanju dopolnilo z manjkajočim identifikacijskim znakom nepremičnine, ki se je po izdaji sklepa o dedovanju celo spremenil in poočitil v zemljiški knjigi. Nepopolnih ali napačnih navedb strank in posledično povzetka teh napačnih oziroma pomanjkljivih navedb o parcelnih številkah v sodnih odločbah pa ni mogoče odpravljati s popravnimi sklepi. To velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, ker nepremičnina, ki naj bi bila predmet dedovanja, niti nima več istega identifikacijskega znaka kot ob izdaji sklepa o dedovanju.