plačilo stroškov postopka – zavrnitev soglasja k plačilu stroškov postopka – pritožba stečajnega upravitelja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo
V postopkih zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, ki ga izda sodišče v tem postopku, vsaka stranka postopka. Upravitelj (ki ni stranka postopka zaradi insolventnosti, temveč procesni organ sodišča) ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim sodišče izda ali zavrne soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka. To pa pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 137, 166. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - odpravnina - odpoved pravici
Dejstva, da tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni uveljavljal povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ni mogoče šteti v njegovo škodo pri presoji tožbenega zahtevka iz tega naslova.
Če tožnik v času od vročitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga do prenehanja delovnega razmerja ni mogel v celoti izrabiti preostalega letnega dopusta, je za ta del upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust.
ZŠtip člen 40, 40/6, 47, 47/2, 48, 48/1. ZUP člen 106, 106/2.
vrnitev v prejšnje stanje - Zoisova štipendija
S tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba drugega odstavka 106. člena ZUP (da o predlogu odloča tisti organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje), ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava pa je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje, nepravilna in nezakonita
sodba na podlagi stanja spisa - nepristop na narok
Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu, obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.
OZ člen 336, 336/1, 349, 349/1, 496, 496/1, 496/2.
zastaranje – začetek teka zastaranja - gospodarska pogodba – prodajna pogodba
Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga; teči pa začne prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere z zakonom ni določeno kaj drugega.
Vtoževan račun se nanaša na dela končana do prekinitve pogodbe, kar je tožnik izrecno navajal na naroku, zato ni pomembno ali in katera dela so bila opravljena kasneje.
Ker delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, ki je tožnik v konkretnem primeru ni podal, je sodišče prve stopnje (ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP) utemeljeno zaključilo, da je tožba sklepčna in izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neupravičeno odtegnjenih zneskov plače ugodilo.
ZDR člen 127, 128. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 47/4.
plača - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za izmensko delo - pripravljenost na domu - dokazno breme
Kolektivna pogodba dejavnosti je toženi stranki omogočala takšen način vrednotenja dodatka za izmensko delo, da se ne bi obračunaval poleg osnovne plače, ampak bi bil v njej zajet. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka, da tožnik ne bi bil upravičen do izplačila dodatka za izmensko delo (ki ga zahteva s tožbo), dokazati, da je takšen način obračunavanja dodatka za tožnika ugodnejši (ter da je dodatek dejansko upoštevan pri določitvi osnovne plače).
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni naslov – prenehanje teka zamudnih obresti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov
Pravdno sodišče ima na voljo dejansko in pravno podlago, da odloči tudi o znesku zamudnih obresti – tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo višino. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji Ustavne odločbe in da v njem obresti niso omejene, kar pomeni, da je izvršilno sodišče zaradi načela formalne legalitete nanj v celoti vezano, kljub njegovi morebitni nepravilnosti in nezakonitosti. Dolžnica v konkretni zadevi ne more več uspešno uveljavljati pravila ne ultra alterum tantum, ki bi ga lahko in morala uveljavljati že v postopku nastanka izvršilnega naslova
ZIZ člen 17, 17/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 167, 170, 170/2. OZ člen 51, 51/4.
notarski zapis – obličnost – načelo stroge formalne legalitete – obresti – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Dodatek k notarskemu zapisu, ki ne izpolnjuje zahtev obličnosti, ne predstavlja izvršilnega naslova, izvršilni naslov je v tem primeru torej le osnovni notarski zapis. V izvršilnem postopku na noben način ni mogoče (niti dovoljeno) ugotoviti drugačne vsebine ali zapadlosti dolžnikove zaveze, kot izhaja iz izvršilnega naslova (načelo stroge formalne legalitete).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 88/6, 90, 90/3, 166. ZPP člen 144.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - odpovedni rok - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) je lahko zakonita le za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, do katerega je prišlo v zadnjih šestih mesecih pred odpovedjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067870
OZ člen 174, 179. ZPP člen 216.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom zunanje grče zgornjega dela desne goleni – zlom srednje prsnice četrtega prsta desnica – zvin vratne hrbtenice – udarnina hrbta – udarnina desnega kolka – prerezani iztegovalec prstanca desnice – telesne bolečine – tuja pomoč – pomoč drugega - prosti preudarek
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za tujo pomoč, ne glede na to, kdo mu jo nudi in tudi če zanjo ni plačal. Potrebo po tuji pomoči je potrdil izvedenec, ki je objektivno, glede na tožnikovo zdravstveno stanje po prihodu z bolnišničnega zdravljenja, ocenil, koliko časa in pri katerih opravilih je tožnik potreboval tujo pomoč. Sodišče druge stopnje po prostem preudarku ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova 5,00 EUR na uro.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih
Storilec mora sodišču hkrati s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz in ne kakšno drugo zdravniško spričevalo (torej tudi ne zdravniško spričevalo izdano na podlagi napotnice delodajalca za predhodni preventivni zdravstveni pregled). O predlogu za odložitev odloča sodišče prve stopnje, zato ni mogoče upoštevati zdravniškega spričevala pridobljenega tekom pritožbenega postopka.
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, je bistveno, kako je prišlo do škodnega dogodka (nesreče pri delu). Ker je o tem neskladje med tem, kar se navaja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, in med vsebino zapisnikov o zaslišanjih prič oz. izvedenskim mnenjem, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere se izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj - rok za vložitev tožbe
Dokazno breme, da je obvestilo o prenehanju delovnega razmerja vročeno in kdaj, je na delodajalcu. Šele od dne, ko se ugotovi, da je obvestilo (pravilno) vročeno, lahko začne teči rok za sodno varstvo v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, šteje pravdno sodišče za dokazana.
Stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko dosodi odškodnino tudi za tiste oblike nepremoženjske škode, ki jih tožeča stranka ni zahtevala, če dosodi odškodnino v okviru celotnega uveljavljanega zneska, je zmotno.
prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - ustavna pritožba
Glede na to, da je prekinitev postopka mogoča le v zakonsko predvidenih primerih, sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je na naroku za glavno obravnavo postopek prekinilo, zato ker je v primerljivi zadevi (v drugem socialnem sporu) vložena ustavna pritožba. O takšni odločitvi bi moralo sodišče prve stopnje tudi izdati pisni odpravek sklepa.
arbitražni sporazum – bistvene sestavine – ugovor sodne nepristojnosti
Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.
ZPIZ-1 člen 12, 60, 249, 250, 250/1. ZPP člen 254. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska komisija - dopolnilno mnenje - zavrženje tožbe - dokončna odločba - socialni spor
Pri tožniku od prve razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti v letu 2000 ni prišlo do sprememb, ki bi pomenile poslabšanje že ugotovljene invalidnosti ali nastanek nove invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek, da se odpravi dokončna odločba, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ter zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
O pravici do poklicne rehabilitacije tožena stranka ni odločala, zahteve tožnik pri toženi stranki tudi ni postavil, zato je sodišče prve stopnje tožbo glede takšnega zahtevka pravilno zavrglo.